Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 23  |  Uvodnik

Šarčeva vrnitev

Raziskava Slovensko javno mnenje je ena najstarejših v Sloveniji. Tudi tokrat prinaša izjemno zanimive rezultate, del nje pa so tudi vprašanja o odnosu do političnih strank. Rezultati tokratne so pokazali tisto, kar so nakazale že raziskave Ninamedie in Mediane: da Janezu Janši in vladi SDS, SMC, NSi in DeSUS v slabih treh mesecih ni uspelo prepričati volivcev, nasprotno, podporo sta izgubila. Glede tega je ta vlada pravi evropski unikum, saj je koronska kriza malodane vsem evropskim vladam in koalicijam bistveno zvišala podporo. No, razlogi so znani: Janša je covid-19 zlorabil za politični in ideološki pogrom in za posredovanje poslov z medicinsko opremo prijateljskim podjetjem. Zlasti slednjega mu Slovenci nikoli ne bodo oprostili, tudi tisti, ki sicer nimajo ideoloških zadržkov do njega. A raziskava še zdaleč ni zanimiva zaradi Janše. Zanimiv je namreč Šarec.

Raziskava je namreč pokazala, da sta dva meseca po zamenjavi vlade priljubljenost strank Janeza Janše in Marjana Šarca izenačeni. Šarcu je vrnitev v strankarsko prvo ligo – kot smo omenili, sta jo nakazovali že zadnji meritvi Ninamedie in Mediane – uspela neverjetno hitro. Pri čemer se še aprila sploh ni zdelo verjetno, da bi mu ta »comeback« sploh lahko uspel. LMŠ je nazaj na vodilno mesto – za odtenek je namreč po meritvi SJM celo pred SDS – uspelo, kljub temu da so ljudje v besu Šarca krivili za nastanek Janševe nove koalicije in kljub temu da so razkritja po njegovem odstopu pokazala, da sta se obe vodstvi DeSUS (staro in novo) ter vodstvo SMC dejansko že mesece dogovarjali s SDS Janeza Janše. Še več: Šarec se na prvo mesto vrača tudi navkljub zelo brutalni kampanji celotne vladne koalicije, medijev v madžarski lasti ter stranki SDS že podrejenih medijev (Siol.net), ki so ga poskusili prikazati kot človeka, ki naj bi v začetku koronske krize sprejemal napačne odločitve, in kot odgovornega za pomanjkanje medicinske opreme na začetku zdravstvene krize. Ne samo to: blok prijateljskih strank LMŠ, SD in Levica bi imel, če bi bile danes volitve, gladko večino v državnem zboru. Raziskava je bila sicer izvedena, preden je Tanja Fajon prevzela vodenje SD. To utegne omenjeni trojček le še okrepiti. A vrnimo se k Šarcu: čeprav so volivci po navadi kruti do politikov, ki jih s svojimi odločitvami spravljajo v stisko – in Šarec je s svojim odstopom brez dvoma to naredil –, so bivšemu premieru to oprostili, in to zelo hitro.

No, to ne pomeni, da so tudi volitve pred vrati, nikakor. Pomeni pa, da se bo vedenje koalicijskih partnerjev, ki danes nemočno upajo, da bodo politični tango z Janšo vsaj preživeli, spremenilo. Pomeni tudi, da bodo poslanci koalicijskih SMC in DeSUS še resneje razmišljali o tem, ali ne bi veljalo slediti kolegoma Gregorju Židanu in Janiju Möderndorferju in preprosto izstopiti z vlaka, o katerem ni več dvoma, da prav rine v nesrečo. Vlada doživlja fiasko za fiaskom. Ta teden se je vsa Slovenija krohotala grobo nastavljenemu direktorju NIJZ, ki ni znal povedati niti tega, ali se maske še nosijo ali ne.

A to je šele začetek. Veliki fiasko namreč prihaja: prihajajo namreč odpuščanja. So se že začela in zelo verjetno je, da je vlada zgrešila glavni cilj pokoronskih gospodarskih ukrepov: ohranjanje delovnih mest. Cilj vse Evrope je bilo ohranjanje zaposlenosti v naslednjih šestih do devetih mesecih, da bi se medtem povpraševanje spet okrepilo. Vsakič, ko bo ugasnil kakšen ukrep, bo šlo na zavod za zaposlovanje več ljudi. Po celotni Evropi so se ministri, državni sekretarji, župani in vsi drugi angažirali za vsako panogo, za vsako relevantnejše podjetje, urejali premostitvena sredstva, kredite, jamstva, dokapitalizacije, sodelovali s sindikati, podpisovali začasne kolektivne pogodbe, podpisovali sporazume, obvezovali podjetja, da ohranijo zaposlene. Pač tako, kot se to dela. Vladanje je namreč na koncu prav to: banalno garanje in dogovarjanje. Slovenska vlada je medtem organizirala prelete Natovih letal in skupinsko slikanje na Brdu, pri reševanju gospodarstva pa je ostala na ravni dekretnih določil, ki so jih domnevni eksperti – ki ne nosijo nobene odgovornosti za svoje domislice – nametali v drugi in tretji koronski ekonomski paket. Nobenih prilagoditev po panogah, nobenih pogovorov z upravami, nobenih dogovorov z bančnim sektorjem, nobenih dogovorov s sindikati, nobenih novih kolektivnih dogovorov, le eno samo protokolarno srečanje Ekonomsko-socialnega sveta, namenjeno delanju vtisov, ne pa dejanskemu dogovarjanju. In tako je na vseh področjih in na vseh ravneh.

Cena bo visoka in koalicija jo bo plačala politično, a najhujše bo padlo na prebivalstvo. In v teh razmerah se bo zavedanje poslancev, da sedijo v napačnem čolnu, le še povečevalo, možnost izvolitve na listi še včeraj partnerske stranke pa bo postala realnejša od morebitnega zaključka mandata z Janševo koalicijo. Kar zna seveda v grozo spraviti tudi predsednike nekaterih koalicijskih strank, ki lahko ostanejo brez večinske podpore in brez poslancev, a še vedno v Janševem čolnu.

Kot smo zapisali, predčasne volitve še zdaleč niso blizu. In zato se nam v tem trenutku tudi ni treba še spraševati, ali ne bi bilo bolje, če bi znotraj parlamentarnega političnega korpusa primat prevzela kakšna druga stranka, na primer Levica ali SD.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.