• N'toko

    N'toko

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Žive meje

    Nergač

    Priznam, preveč se pritožujem. Velik del dneva preživim jezen in slabe volje, povsod vidim probleme. Motijo me novi pogoji uporabe na Facebooku, motijo me jumbo plakati za kuharske oddaje, moti me čezatlantski sporazum o prosti trgovini, moti me Iggy Azalea, moti me naslovnica One in motijo me politiki z vseh koncev in krajev. Znam biti naporen sogovornik, ki nedolžen small talk o novem Batmanu spremeni v temačen pogovor o ideološkem aparatu neoliberalizma. Predvsem pa nad mano ves čas lebdi občutek, da živim v nasilnih časih, ko se družba pomika v smer vse večjega izkoriščanja. Priznam, svet okoli mene me spravlja ob živce. Več

  • V fiskalni pasti

    Sredi oktobra je vlada za evropske fiskalne procedure in domačo politično razpravo oblikovala predlog proračuna za leto 2015. Postregla je z delnim računovodskim prestrukturiranjem postavk potrošnje, ponovila dosedanjo logiko fiskalne stabilizacije in ohranila visoka politična tveganja. Takšna usmeritev ni samo ekonomsko napačna, temveč vodi v novo politično destabilizacijo države. Oboje postaja moreča in domala nerešljiva evropska in domača političnoekonomska zanka. V dobrih treh letih se očitno niti tretja zaporedna vlada ni ničesar naučila. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Kolumna

    Ugašanje

    Janša je v vicah – čepi na Dobu in čaka, da ga spravi na zlato svobodo ustavno sodišče. V zaporu je politično patološka osebnost, ki dela bolne mnoge ljudi okoli sebe in celotno politično življenje. Ne sam, a najbolj. Zdaj je na prelomni točki in najbrž bo polagoma zginil s političnega prizorišča. Jamstva za to, žal, ni. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Za domovino – s Titom naprej!

    V prisilni poravnavi je podjetje »Grep«. Nič posebnega, pač osnovni zakon podjetništva, po katerem je cena napredka ta, da slaba podjetja pač ginevajo, na mesto njih pa se rojevajo nova. Toda »Grep« je posebna zgodba, nastal je namreč kot Jankovićev jocker, s pomočjo katerega je dal postaviti stožiške stadione in potem na valu nacionalne evforije gladko dobil lokalne volitve leta 2008. In rezultat: mesto Ljubljana je dobilo kolosalni stadion in gigantsko dvorano. Mediji le malce potarnajo, da je okolica neurejena in da trgovski center ni zaživel. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Dva leva

    Kdo je Antikrist?

    Tom Waits, ne le izjemen glasbenik in skladatelj, ampak tudi nadarjen igralec, je skupaj z življenjsko in umetniško sopotnico Kathleen Brennan sodeloval tudi pri nekaj odmevnih odrskih projektih. Denimo leta 1992 je za odrsko priredbo Carrollove Alice v režiji Roberta Wilsona v hamburškem Thalia Theatru napisal nekaj izjemnih songov. Med drugim tudi citiranega v »fonetični nemščini«. Ljubitelji Waitsove glasbe duhoviti komad poznajo z albuma Alice, ki sta ga s soprogo izdala deset let kasneje. Song je večpomenski, od banalne uglasbitve uvodne risbe belega zajca s telovnikom in žepno uro na začetku Carrollove Alice pa do grozeče napovedi neodložljivega obiska gospe smrti. Pravzaprav poslednje ure … Sicer pa je Waits pisal glasbo za Wilsona še dvakrat. Leta 1990 za The black Rider (prav tako za hamburški teater) in leta 2000 za odrsko inscenacijo Büchnerjevega Woyzecka. Ker Woyzeck v Ameriki ne zbuja posebnih asociacij, je album kasneje naslovil Blood Money, na njem pa med drugim opozori, da je bog poslan na »poslovno pot«, pravzaprav odstranjen iz poslovnih razlogov. Ni trdnih dokazov, da bi imela pri pisanju besedila s Kathleen v mislih mariborsko nadškofijo in njen poslovno-finančni inženiring. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Skrivnostni uradnik

    Evropski pravni red je z evropskimi uredbami narejen sistem maksimumov in minimumov. Določa prostor, znotraj katerega morajo biti urejena posamezna področja. Kaj to pomeni? Da ima vsaka država možnost, da izbere strožja določila ali pa bolj mila, vendar znotraj razpona, določenega v uredbah, pri čemer pač sledi nacionalnim značilnostim. A na koncu to pomeni, da imajo lahko na primer francoski gostinci na podlagi iste uredbe hrano zloženo na prodajnih pultih, v dosegu otipavanja in ovohavanja gostov, v Sloveniji pa mora biti po standardih HACCP vse za steklom, pod steklenimi pokrovi in zapakirano. Na podlagi istih standardov imajo lahko gostinci v Franciji skupno stranišče za oba spola, v Sloveniji pa so standardi neprimerno strožji, saj ta francoska sproščenost in lahkotnost ne prideta v poštev – ker nista v skladu z evropskimi standardi. Seveda sta. Več