• N'toko

    N'toko

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Umetnost in resničnost

    Ne spomnim se več, kdaj sem začel povezovati umetnost z uporništvom. Morda so me na to idejo napeljali ameriški gangsta raperji, morda saksofonsko cviljenje Johna Zorna ali pa tisti »Fuck you I won’t do what you tell me!« skupine Rage Against the Machine. Naj je šlo za razfukavanje kioskov Klemna Klemna ali pa za vragolije japonskih nojzerjev The Boredoms, katerih pevec je nekoč prišel na oder kar z buldožerjem skozi steno kluba, moje glasbeno odraščanje so zaznamovali hrupni in moteči liki. Umetnost je bila zato zame nekaj, kar naj bi ljudi brcnilo iz cone udobja. Glasbenik, ki s svojim delom nikogar ne užali, je kvečjemu zabavljač, naloga pravega umetnika pa je biti tisti zajebanec, ki zna prekršiti pravila in družbenim normam pokazati sredinec. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Hrvaška

    S havbico nad časopis

    Pred nekaj dnevi je prijatelj rekel, da komaj čaka, da bodo begunci iz Sirije, Afganistana, Iraka ... končno prišli na Hrvaško, saj se bo potem silovita nestrpnost do nevšečnih Hrvatov in do Srbov nekoliko omilila in preusmerila na nove »napadalce«. Cinizem? Brez dvoma, toda misel je popolnoma zgrešena, kajti ksenofobija je tu tako razširjena bolezen, da ga ni pripadnika drugega naroda, ki bi ga na Hrvaškem z veseljem sprejeli, razen seveda, če je turist. Tem se ne gleda na zobe, niti se ne preštevajo njihove krvničke, zgolj evri, ki jih bodo pustili tukaj in potem čim prej odšli. No, že samo ob namigih, da bi begunci z vzhoda lahko stopili na hrvaško ozemlje, je slišati »človekoljubna« sporočila, »naj gredo, od koder so prišli«, spletni portali se dušijo od obilice sovražnih sporočil, slišali pa smo tudi praktični predlog predsednika Istrskih demokratov, ki je, zaskrbljen zaradi razmišljanja, da bi morebitne prišleke namestili v opuščene vojašnice v Pulju, dejal: »Naj gredo v Savdsko Arabijo!« Premier pa dan za dnem miri Hrvate, češ da ni strahu, da bi v državo prišli emigranti, dokler minister za notranje zadeve zagotavlja, da so meje trdne in jih je tako rekoč nemogoče ilegalno prestopiti. Več

  • Turizem v senci beguncev

    Konec avgusta običajno kramljamo in analiziramo turistično gospodarstvo. Turistični dejavnosti smo naklonjeni, ker nam zapolnjuje prosti čas in povečuje občutek blaginje. Ekonomisti turistično industrijo uvrščajo med panoge, ki zadnja leta najbolje kljubujejo krizi. Politiki imajo turizem radi zaradi široke volilne podpore in narodnogospodarskih učinkov. Slovenski turizem je letos doživel spremembe predvsem pri vodenju državnih agencij, manj jih je v turističnem gospodarstvu. Predvsem pa je turizem letos poleti, zlasti v Sredozemlju, doživel drugačno izkušnjo. Turistične premike so zamenjali politični migranti, lepoto turističnih izzivov tragična usoda ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem in ekonomskim propadom. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Kolumna

    Za pol zrezka

    Nacionalna tv po novem stoka zaradi posledic prodaje Mercatorja. A vse so bile pravočasno napovedane. Tako je njeno jamranje znak šibke profesionalnosti z bogatim dodatkom hinavščine – nacionalka je bila in ostaja pomemben del mašine za propagiranje razprodaje državnega premoženja. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Pod črto

    Zadnji konec Evrope?

    Poraz evropske ideje jemljem tudi kot osebni poraz. V Evropo sicer nisem verjel. To je zame, agnostika, prezahtevno. Sem pa v Evropi videl najvišjo stopnjo racionalnosti, solidarnosti, odgovornosti. Perspektivo skupnega kulturnega, ekonomskega in političnega prostora, ki daje dovolj manevrskega prostora za raznolikosti, posebnosti, enkratnosti; ki skrbi za visoke standarde kakovosti življenja, človekovih pravic, pravnega varstva, idejne, ekonomske in kulturne odprtosti ... Svojčas sem že pisal, da takšna obljubljena dežela nosi v sebi paradoks: Evropa je lahko odprta le, če je hkrati zaprta. Torej združena Evropa kot najmanjši skupni imenovalec človekovih pravic, pravne države, solidarnosti, ekološke, razvojne, idejne in kulturne pretočnosti in odgovornosti je vsekakor najboljša ideja 20. stoletja, a je hkrati v svojem temeljnem ustroju neuresničljiva. Dokler je temeljni ekonomski regulator svobodni trg, se ponujata zgolj dve rešitvi: nižanje cene evropske delovne sile, da bi ostala konkurenčna, kar jo pavperizira; ali selitev proizvodnje v dežele tretjega sveta, ki je s polsuženjskim delom nelojalna konkurenca evropski delovni sili. Kar to spet pavperizira. Rešitev obstaja, a ne znotraj popolnoma odprtega trga. Če sta končni cilj ekonomske učinkovitosti blaginja in kakovost življenja, bi morala Evropa začeti uveljavljati nekakšen novi ekonomski protekcionizem, ki bi skozi priprta vrata spuščal na svoj trg zgolj produkte, narejene v razmerah, kjer so cene in zaščita dela primerljive z Evropo. To bi zavarovalo evropsko delovno silo, a hkrati na dolgi rok pomagalo tistim, ki zunaj Evrope sedaj živijo in delajo v suženjskih razmerah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    TV Slovenija

    TV Slovenija je v dolgoletnem nazadovanju. Ni se začelo šele leta 2005 z Janša-Grimsovim zakonom, s katerim so uzakonili politični vpliv naveze SDS in cerkve, ki ves čas obvladuje odločujoči organ zavoda, torej programski svet, ne glede na politično barvo koalicije, ki vlada. Desnica kadruje svoje ljudi politično, normalni del politike pa noče prestopiti tega praga spodobnosti – in tako samodejno prepušča svet SDS, NSi in cerkvi. V resnici je tem drugim to treba šteti v dobro, čeprav zaradi tega izgubljamo vsi, RTV Slovenija kot celota pa sploh. Več