• Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Dva leva

    Mladi papež

    Američani so se odločili. Izvolili so predsednika. Zase in za ves svet. Sedaj lahko, kot smo napovedali pred štirinajstimi dnevi, v svojem slogu zabrusi, da ni premagal samo Clintonove in demokratov, ampak tudi izrazito pristranske in navijaške medije. In še zlasti lastno stranko. Resnični velik poraženec niso demokrati, ampak republikanci, vrh stranke, establišment, ki je Trumpu obrnil hrbet. O.K., izbira je bila selektivna. Struktura vzporednih volitev kaže, da je Trump zmagal med belimi moškimi in belimi poročenimi ženskami, med tistimi, ki so manj izobraženi, starejši, živijo v ruralnih okoljih in hkrati zaslužijo nadpovprečno. A vendar, je to dovolj za pojasnitev formule zmage? Je res tako enostavno? V čem so tokrat zatajile ankete? Vprašanje je, če sploh v čem. Namreč, primerjava struktur volilnega telesa v predvolilnih anketah in vzporednih volitvah so pokazale, da je prišlo do opazne razlike v deležu visoko izobraženih v potencialnem in realnem volilnem telesu Trumpa. Kar lahko pojasnimo z učinkom, znanim z evropskih volišč, na katerega sem prejšnji teden opozoril. Namreč da izobraženi praviloma zatajijo privlačnost in svojo volilno izbiro populistov, primitivnih, vulgarnih kandidatov. A jih na koncu vseeno volijo. Učinek poznajo Avstrijci v času Haiderja, Francozi v času Le Pena. Drugo pa je, da so bile ankete preveč površno brane in interpretirane. Zadnjih štirinajst dni so nakazale možen trend spremembe razmerij. In t. i. tracking polli, drsne ankete, so zadnjih nekaj dni jasno nakazovale trend, ki je na koncu pripeljal do Trumpove prednosti. Niso torej zatajile ankete, ampak interpretacije.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Trumpova skrivnost

    Videti je bilo enostavno in jasno. On robustnež, mačo, ki se mu je po razkritju posnetka hvalisanja v garderobi za hip odrekla celo žena Melanija, trdi desničar, izključujoč latinskoameriške in islamske emigrante, gradil bi zid na mehiški meji, ljubitelj Putina, gobezdač, mož iz resničnostnega šova, milijarder, ki se je prebrisano izmaknil plačevanju davkov, brez manir do predsedniške tekmice, ko ji je zagrozil, da bi jo dal zapreti, odrekla se ga je dinastija Bush, praktično vrh republikanske stranke. Proti njemu je nastopil celo Bog, ko je papež Frančišek izjavil, da ni kristjan: kristjan ne gradi zidov, on zida mostove! Ostal je sam celo v mednarodni politiki, saj ga ni bilo voditelja, ki bi mu bil naklonjen. Še več, z njegovim imenom so kritiki povezovali le vodje skrajno desničarskih strank, kot so Francozinja Marie le Pen, Madžar Viktor Orban ali Nizozemec Norbert Hofer. Zoper njega se je postavil cvet Hollywooda, spletne strani so objavile listo 167 zvezdnikov, ki podpirajo Hillary: od Leonarda di Capria do Jennifer Lopez, od Georga Clooneya do Cher, od Roberta de Nira do Barbre Streisand, od Dustina Hoffmana do Seana Penna. Nasproti sta mu stala košarkarska bogova Lakersov iz sedemdesetih in osemdesetih Kareem Abdul- Jabbar in Magic Johnson. Celo prvi intelektualec sveta Noam Chomsky je napisal argumentacijo, po kateri bo med dvema zlima volil Hillary. Cineast Michael Moore, ki je potem ko je senatorka Clintonova glasovala za vojno v Iraku, prisegel, da ne bo nikoli več volil zanjo, je objavil, da bo tokrat prelomil prisego.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Kolumna

    Blokada

    Evropa se v času volitev, pa tudi sicer fascinirano ukvarja z Ameriko. Pri tem je sama, Trump gor ali dol, v bistveno slabšem položaju kot njena nekdanja kolonija, zdaj pa gospodarica.

  • Ujeti v slabo politično utopijo

    Sredi septembra 2016 je Evropski svet države članice evroobmočja pozval, da vzpostavijo nacionalne odbore za produktivnost. Leto poprej je poročilo petih predsednikov priporočilo organe za konkurenčnost, pred šestimi leti so stavili na mrežo fiskalnih in ekonomskih svetov. Tu je še snovanje finančne uprave evroobmočja. Vrsta odborov in uprav, kot da so EU in članice podjetja in ne državne tvorbe. Gre za odraz politične nemoči od zgoraj in kakofonije ekonomskih zablod od spodaj navzgor. Slovenija je tipičen presek teh neumnosti. Štiri vlade zadnjih pet let niso sposobne niti misliti niti ustvariti mreže odborov in politik, ki jih pričakuje EU. Trk političnega nacionalizma in ekonomskega globalizma je tu enako usoden kot v EU.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Hrvaška

    Nikogaršnji zločin

    Dovolj je bila novica, da je tožilstvo Bosne in Hercegovine zaradi vojnih zločinov v Orašju na severu Bosne vložilo obtožnice zoper deseterico častnikov Hrvaškega obrambnega sveta, in že je fina proevropsko naravnana gospoda, ki sestavlja hrvaško oblast, pokazala svojo volčjo, izvorno nacionalistično naravo. Začelo se je vsesplošno histerično vreščanje, izhajajoče iz soglasnega mnenja, da gre za politične obtožnice in pritisk na Hrvaško, vreščanje o večni ogroženosti in prirojeni nedolžnosti Hrvatov, kjerkoli že se ti znajdejo. V imenu »ogrožene nacionalne varnosti« vreščijo oblast, opozicija, branitelji, različna združenja, društvo za varstvo beloglavih jastrebov, direktorji živalskih vrtov … Edino, česar iz te vojnohujskaške retorike, v kateri kar tekmujejo voditelji države, degradirani generali, mediji, zgodovinarji, državljani na ulici …, nikakor ni mogoče razbrati, ker se seveda niti ne omenja, je: ali je treba zločine nad srbskimi civilisti, ki so se v Orašju resnično zgodili, kaznovati in zakaj Hrvaška pravosodnim organom BiH ne prizna te pravice? Toda spet, namesto zaskrbljenosti, ker se je razkril še en vojni zločin, Hrvaška kaže samo besno osuplost, ker se zločin, pomislite, preiskuje.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Čez razredne meje

    Kdo je Donald Trump? Trump je predvsem na ameriški trg omejen gospodarstvenik. Biznismen, ki ga je globalizacija dejansko ujela nepripravljenega. Ko bi se moral pognati čez ameriške meje, se ni – in ko se je, se je opekel. Njegova narava mu tega ni omogočala. Trumpa je globalizacija prizadela, celo povozila. Ko so prišli tuji nepremičninski investitorji na ameriški trg, jim ni znal in zmogel parirati. Namesto da bi gradil na Kitajskem, je gledal, kako Kitajci gradijo na zemljiščih, na katerih bi v nespremenjenih okoliščinah gradil on. Šel se je igralništvo, tako kot so se ga šli Američani v osemdesetih – a kaj, ko so igralniški trg zasedli mednarodni in tehnološki igralci, ki jim ni bil kos. Sledili so stečaji njegovih podjetij in novi poskusi. Vedno znova se je opekel. Štiri velike stečaje, torej reformiranja svojega premoženja, je doživel.