• 24. 6. 2022  |  Mladina 25  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • N'toko

    N'toko

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Marinblu svet

    »Prizori, ki jih vidite na fotografiji, niso tretji svet, ampak delavska realnost čisto blizu nas.« S temi besedami je bila Sloveniji v informativnem programu razodeta stiska delavcev podjetij Marinblu in Selea, siva podoba izčrpanih moških, ki spijo na jogijih pod skladiščnimi neonkami. »Delajo neprekinjeno tudi po 40 ur za mizerno plačilo, nadur jim ne izplačajo, ves čas jih snemajo kamere.« Prispevek še poudari škandaloznost tega ravnanja s selfiji šefa Šuštarja na čolnu in njegovimi grozilnimi sporočili delavcem. Takoj so sledili odzivi javnosti, politikov, podjetij – vsi so hiteli pred kamere izkazovat svojo ogorčenost. »Nedopustno je, da se takšne prakse pojavljajo v naši državi!« »To je kršenje osnovnih civilizacijskih norm!« Špar, ki je naročal ribe pri Marinbluju, je škandal spretno obrnil v svoj prid in pravičniško oznanil, da prekinjajo sodelovanje. Na GZS so ogorčeno povedali, da od delodajalcev pričakujejo »nadstandardno upravljanje človeških virov«. Inšpektorji so prihiteli na prizorišče in pravičniško zaplombirali obrat. Vsa država je združila moči, da ukroti zlikovce iz Kozine. Več

  • Prvi vladni polom

    Vladna vrnitev v prihodnost glede regulacije cen goriv se je končala v popolnem kaosu na bencinskih črpalkah. Kupci so dan pred napovedano podražitvijo ostali brez goriva na skoraj vseh črpalkah v državi. Polom prvega resnega ukrepanja nove vlade je očiten. Odločilnih napak je bilo veliko, odgovornost pa ni zgolj vladna. Energetska kriza je posledica globalnih sprememb, od nevarnih geostrateških prerivanj do negotovega prehoda v brezogljično družbo. Visoke tržne cene energentov so zgolj posledica velikih eksperimentov in hipokrizije na energetskem področju. Inflacije zato ne bo mogoče hitro obiti, stagflaciji tudi ne ubežati. Zagotavljanje stabilne, ekonomsko znosne in ekološko sprejemljive energetske tranzicije postaja ključni izziv. Cene goriv danes razumemo kot predvsem redistribucijski problem, gre pa za dolgoročno realokacijo energetskih virov. To pa zahteva politično odgovornost in ekonomsko razvojno racionalnost. Črni ponedeljek 21. junija 2022 na bencinskih servisih v Sloveniji je zgolj znanilec teh zadreg. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Ukrajinska pisma

    Javna pisma vladi o ukrajinski vojni dokazujejo, da je javnost živa in hoče na politiko vplivati. Dobro je tudi, da je oblast pisce teh pozivov povabila na posvet o krizi, ki pretresa svet in tudi nas v Sloveniji. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Trik pojma civilna družba

    Državni zbor je te dni razpravljal o razmerah na RTV Slovenija in pozval vodstvo nacionalke, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti in da naj nemudoma preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost. Čuden dogodek. Ustavna funkcija parlamentarcev je, da sprejemajo zakone, jasno da kdaj tudi oblikujejo smernice za nacionalno politiko. Da pa bi se postavili na mesto moralnega razsodnika v stavkovnem sporu državnega medija??? Formalno je sicer poslanska skupnost povezana z nacionalko prek članov programskega sveta, v katerega so izvolili svoje predstavnike. Parlamentarci nimajo neposrednega vpliva, ampak so ga v skladu z zakoni prestavili na programske svetnike, ki tvorijo obliko civilne družbe, ki je najvišji organ vodenja osrednje RTV hiše. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Dva leva

    Nacionalka na zrnu Graha

    Hja, nacionalka, javna RTV, ni in ne sme biti ponižana, vsega hudega vajena vlačuga, ampak mora biti nadvse občutljiva in razvajena kot Andersenova kraljična. Vsak, tudi najmanjši pritisk jo mora motiti. In na vsak pritisk se mora nemudoma in odločno odzvati. Pa naj pritiska drobcen Grah ali pač njegov gospodar. In nacionalka je doslej pritiske (preveč?) stoično prenašala. A sedaj je pet minut čez dvanajsto. Sedaj ni več poti nazaj. Čas vljudnosti, korektnosti se je iztekel. Rokavica je bila že zdavnaj vržena. Nacionalka jo je pozno pobrala. Zelo pozno, a ne prepozno. Bo pa odslej treba kazati mišice in uporabljati pesti. Iz ringa bo samo en partner v spopadu odšel pokončno, drugega bodo odnesli. O. K., zavedam se in sem že večkrat zapisal, da z varne pozicije, kakršno imam sam in mnogi drugi kritični ocenjevalci, ni težko biti pogumen in odločen ter kolektivu nacionalke očitati premajhno korajžo. A ko prideš v situacijo, v kakršno je kolektiv javne RTV pahnilo sedanje vodstvo hiše, ki ne premore tudi najmanjše moralne in strokovne integritete ter podpore kolektiva, je rokavico treba pobrati. Ni umika na rezervni položaj, ker tega ni več. Zdaj lahko kolektiv samo zmaga ali izgubi. Ali pa čaka, da kdo drug namesto njih in za njih izbori njihovo svobodo. In to potem zaračunava. Od sedanje oblasti se seveda pričakujejo radikalne spremembe formalnega ustroja javne hiše – to je navsezadnje predvolilna obljuba –, a ne bi bilo dobro čez mesece ugotoviti, da je politika odrešila javno televizijo pritiska politike. Zato se izredno mudi, da premagajo in naženejo sedanje spolitizirano vodstvo. Televizijo in celotno javno RTV morajo izpod okupatorja osvoboditi televizijci s pomočjo pritiska javnosti, še preden zakonodajna oblast oblikuje nov zakon. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vojni dobičkarji

    V teh dneh velike svetovne naftne družbe, pa tudi lokalne, objavljajo končne rezultate poslovanja v lanskem letu. Analitiki ves čas ponavljajo, da naj bi bil za lansko rast cen energentov in reprodukcijskega materiala ter transporta in drugega kriv postepidemični zagon gospodarstev. Povpraševanje po prvem letu zastoja naj bi bilo tako veliko, da ga dobavitelji niso več dohajali, čemur je sledila rast cen. Zakaj so torej cene rastle? Ker so lahko. Ne zato, ker so se spremenile vhodne cene, ampak ker na teh trgih ni več nobene regulacije. Šlo je torej za čisto zlorabo izrednih razmer. Več