#k# Prelistaj izdajo

dr. Bogomir Kovač

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Ekonomija  Za naročnike

Cena miru

Že nekaj časa velja, da bo srečanje 32 članic Nata v Haagu zadnji teden junija 2025 prelomno. Svet se vse bolj približuje tretji svetovni vojni. Oblaki se gostijo, oborožitveni stampedo in vojni izdatki se povečujejo, vojni konflikti se stopnjujejo. Vse bliže so spopadi velikih sil, porazdeljene so tudi vloge sovražnih sil osi. ZDA so v središču teh dogajanj. V Washingtonu že dolgo načrtujejo veliki spopad za omajano prevlado sveta, nepredvidljivi Trump je zgolj predvidljiv zaključek tega procesa. Toda vojne se nikoli ne končajo, kot so načrtovane. ZDA bodo v njih dokončno izgubile hegemonistično pozicijo, Evropa bo ponovno doživela usodo razpadajoče celine. Ekonomske posledice oborožitvene tekme so vedno kratkoročna prevara, stroški vojn so vedno večji od koristi miroljubne koeksistence držav. Toda o tej ekonomski soodvisnosti nihče več ne govori. Politično-ekonomski partnerji so se iz ekonomskih konkurentov prelevili v politične nasprotnike in vojaške sovražnike. Žrtvovanje masla za topove se zdi neizbežno.

N'toko

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Žive meje  Za naročnike

Osnove

»Lastniki kapitala ne ustvarjajo nobene vrednosti.«Poskusite izreči ta stavek v kateremkoli slovenskem okolju, pa vas bodo gledali, kot da ste padli z lune. Zveneli boste kot zanikovalci holokavsta ali flat-eartherji, odtujeni od realnega sveta. V Sloveniji smo se skozi desetletja tako globinsko prepojili s kapitalistično propagando, tolikokrat smo slišali Pečečnikove zgodbe o pogumu podjetnikov in pipistrelovske grožnje z begom kapitala, da smo povsem izgubili sposobnost razumevanja ekonomskih osnov. Obveljalo je prepričanje, da lastniki »iz nič« ustvarjajo delovna mesta in blaginjo. Nobenega dvoma torej ni o tem, da vsi dobički pripadajo njim, ki so vložili »svoj denar«, ki so torej »tvegali«, da bi nam ubogim nevednežem prinesli službe. Podelili smo jim celo svetniški naziv »delodajalci«, spletni marketing pa jim pravi »ustvarjalci« (creators ali makers). Nič čudnega, da pri iskanju novih proračunskih virov redko slišimo predloge za višjo obdavčitev kapitala in se namesto tega ves čas pogovarjamo o razbremenitvah in spodbudah za premožne. Ti presežki so vendarle njihov lasten dosežek.

Janko Lorenci

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Kolumna  Za naročnike

Zid

Če je že vsak posameznik sestavljen iz dveh delov, sebičnega in solidarnega, ni čudno, da se na dva ali več polov rade razdelijo družbe. Polarizacija je lahko produktivna in spodbuja razvoj; če je pretirana, pa družbo omrtviči in obnori, v skrajnem primeru pa potisne v državljansko vojno.

Bernard Nežmah

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Pamflet  Za naročnike

Pobarvanka

Po izraelskem napadu na Iran in njegove vojaške in jedrske arzenale se je v Kanadi sešel vrh G7. Od voditeljev gospodarsko najbolj razvitih držav se je pričakovalo, da družno skujejo skupno držo in nadaljnje poteze ob novi vojni na Bližnjem vzhodu. Sestavili so kratko izjavo, potem pa jih je presenečene zapustil ameriški predsednik, ki je imel pomembnejši sestanek s svojo administracijo glede vojne med Izraelom in Iranom. O najbolj delikatnih vprašanjih sveta se Donald Trump pač ne usklajuje z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. ZDA so velesila nad njimi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po njegovem odhodu prevzel položaj modreca in pokroviteljsko povedal, da je odhitel, da bi med vojskujočima dosegel premirje, a že naslednji hip ga je poglavar demantiral: Macron je resda simpatičen dečko, ampak o vsem se običajno moti, moja pot domov zadeva nekaj bistveno večjega. In kaj so storili preostali? Da bi ne bili videti kot pajaci, niso naslednji dan odpotovali domov, ampak so naslednji dan nadaljevali z delovnim srečanjem in sprejeli nekaj praznih izjav o rudarjenju, recikliranju in preganjanju mednarodnih kriminalnih združb. Trumpu je uspelo demonstrirati, da je šef velesile, da se odloča sam, da je velika šesterica lahko le podrejeni zaveznik. EU ni ključni faktor, lahko z ZDA sodeluje, ni pa dejavnik, ki bi usmerjal svetovno zgodovino. Konec iluzije o njenem prvenstvu, pač facta bruta.

Vlado Miheljak

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Dva leva  Za naročnike

Povest o prekmurskem škratu Velikanu

Ko poslušam Boruta Pahorja in desni zbor v ozadju, kako neutrudno nabijata fantazmatske zgodbe o stricih iz ozadja, mi to nekako deluje kot slabo domišljene variacije na rodbinsko sago prekmurskega pisatelja Miška Kranjca, ki se začne z opisom težav očetovstva v grešnem razmerju. Tudi Milan Kučan je Prekmurec, a zgodba je univerzalna. Ni sicer dobro preveč psihologizirati, a zdi se, da je Pahorjev glavni problem, da je bil namesto strokovne, ali vsaj tople človeške pomoči, ki je je evidentno potreben, vselej deležen zgolj (medijske) pozornosti, ki mu je odpirala areno za inflatorno prodajanje bizarnosti ali mestoma celo zavržnih idej. Pač, kjer oziroma ko stiske, frustracije in nesamozavest niso deležne (psihološke) pomoči, ampak zgolj medijske pozornosti, se klinika spremeni v vladavino.

Grega Repovž

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Uvodnik / Čas odločitve

V senci napada Izraela na Iran se je za Evropo zgodil pomemben premik. Nemčija oziroma njen kancler Friedrich Merz se je namreč ta teden dokončno postavila ob bok administraciji Donalda Trumpa. To se je nakazovalo že ob Merzevem obisku pri Trumpu in tudi s še bolj vneto podporo izraelsko-ameriškemu genocidu nad Palestinci (da, to je skupen projekt Netanjahuja in Trumpa). Gojili smo tiho upanje, da je novi vodja nemške države vseeno bolj zadržan do velikih blodenj o delitvi sveta. A temeljno opozorilo glede Merza je prišlo že od nekdanje kanclerke Angele Merkel, ki je v svojem zadržanem slogu skeptično odkimavala njegovemu vzponu. Merz je bil vedno jastreb.