-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Za naročnike
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Hrvaška Za naročnike
Nekoč bodo znanstveniki preučevali nenavadni virus, ki se je razširil po balkanski državici, virus besnila, s katerim se je letos poleti okužila velika populacija državljanov te državice. So se okužili v igralnici, ki jo redno obiskujejo? Ali v bližnjem bifeju? Na delovnem mestu? No, to zadnje gotovo ne, saj nikjer ne delajo, potikajo se po propadlih domačih mestecih in prejemajo pokojnino, ki jim jo že 30 let zagotavlja država, za katero so med vojno menda prelili kri. Na Hrvaškem je teh zombijev, brezdelnih in popadljivih, na pretek, točno število je težko ugotoviti v polmilijonski množici, ki se vsako leto poveča še za kakih tisoč ljudi, tako da so med »prvoborce« zdaj vpisani že pionirji. Zato se ne smemo čuditi, če brezposelni in neizobraženi in togotni pobesnijo, saj dobro vemo, da je ničti bolnik – to je človek, ki je okužbo zanesel med prebivalstvo – prvi človek vlade in vladajoče stranke.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Ekonomija Za naročnike
Blejski strateški forum (BSF) praznuje leta 2025 častitljivo dvajsetletnico. V tradicionalnem Trubarjevem duhu je stal in obstal kot pomembno evropsko ogledalo naše vsakokratne zunanje in tudi notranje politike. Njegova sporočilna moč in odmevnost nesporno rasteta in sta merljivi z vplivnostjo političnih gostov, izbiro osrednjih tem in prodornostjo razprav. Dejansko se vsako leto BSF vrti okoli istih vsebin, ki zadevajo balkansko vrzel evropskih integracij, pa stranpoti EU in globalne dileme sveta. Letošnje vodilo blejskega srečanja je metaforično in hkrati povedno. »Pobegli svet« pomeni, da smo v težko obvladljivem kaosu lokalnih, regionalnih in globalnih družbenih razmer vse bolj izgubljeni. Ekonomske zanke se zategujejo, politična hipokrizija narašča, vrednostni sistemi se nam razkrajajo. Mi pa si zatiskamo oči in upamo na odrešitev, ki je ni, v Ukrajini in Gazi, na Balkanu in vedno bolj zmedeni EU. BSF kakopak deli usodo primerljivih politično strokovnih srečanj, veliko praznih besed, malo uporabnega aktivizma. Odmeven kritični nastop Musarjeve in diplomatsko jasna sporočila Fajonove so bili dober slovenski kontrast meglenim izjavam Coste in Kallasove. BSF kljub vsem prizadevanjem spominja na usodo Beckettovega Godota. Vita contemplativa absurdnosti in brezizhodnosti našega časa.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Kolumna Za naročnike
Donald Trump je na oblasti dobrega pol leta. Še pred zadnjimi ameriškimi volitvami so neredki analitiki napovedovali, da bo njegova zmaga silovito pretresla Ameriko in svet. Imeli so prav.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Pamflet Za naročnike
Na Slovenskem se je razmahnila fraza - biti na pravi strani zgodovine. Sliši se lepo in tako beremo, da je Inštitut 8. marec na pravi strani zgodovine, premier Robert Golob za svojo vlado pravi, da je na pravi strani zgodovine, enako njegova zunanja ministrica Tanja Fajonova, nekdanji predsednik Milan Kučan svoje ideološke zaveznike postavlja na pravo stran … Ko politik pove, da je on na pravi strani, degradira svoje nasprotnike, saj jih postavi na napačno stran. A sintagma v osrednjih medijih vztraja naprej. No, na vojaški proslavi obletnice kapitulacije Japonske v drugi svetovni vojni se je na Kitajskem zbrala serija voditeljev: od gostitelja Ši Džinpinga, ruskega prezidenta Vladimirja Putina, srbskega Aleksandra Vučića, korejskega Kim Džong Una, iranskega Masuda Pezeškiana pa do nadaljnjih dveh ducatov državnih poglavarjev. Je to svetovni diplomatski dogodek? Podpredsednica Evropske komisije Kaja Kallas jih je ocenila kot neposredno grožnjo mednarodnemu sistemu. Torej druščina, ki stoji na napačni strani zgodovine. Kaj pa pravi prvi mož večtisočletne države? Predsednik Ši je govoru izrekel, da je Kitajska na pravi strani zgodovine. Se pravi, da je evro-atlantsko zavezništvo EU in ZDA na napačni strani.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Dva leva Za naročnike
Ej, ej, Janez Janša! Toliko let je že v politiki, pa se še ni naučil, da se je včasih bolje potuhniti in počakati, da neprijetne vsebine zvodenijo. Podatki vzporednih volitev veljajo zaradi narave in metode zajetja za reprezentativne in zanesljive, zato nihče, ki ima vsaj malo pojma o metodologiji, o njih ne dvomi. Seveda pa je osnova respondentova izreka. Zato je sicer mogoče tudi, da so se Janševi volivci nalašč želeli predstaviti za manj, nižje izobražene, kot so sicer. Mogoče že, a malo ali nič verjetno. O. K. Ko je Janša študiral splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je, kot je v neki pregledni analizi zapisal profesor obramboslovja dr. Malešič, še bila »za študij v glavnem značilna učna razčlemba ideoloških, doktrinarnih in normativnih postavk, ki so zadevale tedanji sistem obrambe in varnosti. Značilno je bilo razumevanje študija kot ’vojaškega’, saj je bilo to obdobje v razvoju varnostne kulture, v katerem je prevladovalo enačenje varnosti, obrambe in vojske.«
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Uvodnik
Uvodnik / Evropski voditelji so neumni?
Verjetno ni Evropejca, ki se ob washingtonskem srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in najmočnejših evropskih voditeljev, s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem vred, ne bi počutil vsaj nelagodno, če ne že ponižano. Pa še primerjave so se kar ponujale.