Konzum / Korajža velja.

Ošterija Debeluh
Trg izgnancev 7, Brežice
tel.: 07/ 496 10 70
www.facebook.com/osterija.debeluh
Za resen obed lahko z avtoceste pri Brežicah zavijete vsak dan razen nedelje med 12. in 22. uro.

Fino:
tortica iz tatarca in gosjih jeter
telečja pašteta (in kruh!)

Ne tako fino:
krompirjevo-limonina pena s kapesanto

Šesthodno debelušenje na jugovzhodni meji stane 48 evrov.

Že res, da naj bi se poletna dieta vrtela predvsem okoli svežega sadja in zelenjave, nedolžnega ribovja ter lahkotnih pogrilanih mesnin, a ker ima letošnje poletje resno krizo temperaturne identitete, se ni prav nihče, ki je bil na briefingu Konzumove službe za raziskovanje (ob)mejnih področij nominiran v ekspertno skupino za obisk brežiške – prav nesezonsko in netrendovsko poimenovane – Ošterije Debeluh, pritoževal nad misijo, v katero je bil poslan.

Že dolgo namreč tudi pri nas in ne le med zagrebško nobleso velja, da mladi gazda Tomič v sukanju po kuhinji lepo kombinira ob očetu pridobljeno (pretežno gril) kilometrino in lastne, s sodobnimi trendi navdihnjene ustvarjalne ambicije. V prijetno urejenem prostoru se je naš trio odposlancev hitro udomačil in po požirku Isteničeve penine #1 dobil dovolj korajže, da si je dal prinašati jedi z nerazkritega degustacijskega menija.

Začelo se je bombastično – kosi krasno naluknjane, znotraj mehke, zunaj pa hrustljave lepinje so bili že sami zase mojstrovina, ko pa smo nanje namazali močno, s tanko rezino surove govedine prekrito pašteto iz telečjih ličnic in jeter, je bilo pa sploh veselje v hiši. To se je nadaljevalo s še enim hladnim krožnikom, na katerem so se koščki (sicer precej štacunsko generične) dimljene postrvi super skompali s smetanastim hrenom, dušenimi rezinami hruške in postrvjimi ikrami.

Medtem je Isteničeve mehurčke v kozarcih začela menjati stopnjujoča se četa belih vincev (palce gor hišnemu vinarju, Keltisu), na krožnike pa so se začele polagati tople reči. Prva – krompirjevo-limonina krema s kapesanto, peteršiljevim oljem in sipinim posipom – zavolj lepljive teksture, preradodarnega frišanja z limoninim sokom in gumasto školjko ni preveč navdušila, a smo jo ob genialni trislojni tortici (spodaj grobo nastrgan goveji tatarski, mariniran v hladni zelenjavni juhi, na sredi kocke pečenih gosjih jeter, na vrhu zapečena meringa in rumenjak iz prepeličjega jajca ter malo mlete kave) takoj pozabili. Po taki hudi mojstrovini je očem in jezikom težko ponuditi še kakšno nadgradno doživetje, zato o pečenem kosu govedine na pireju in porovi omaki lahko zapišemo le, da je bila okusna, kar velja tudi za sladek tris s hecnim vaniljevo-bučnim sladoledom, v malo pitico preoblečen borovničev štrudelj in v kozarec naložen tiramisu.

Ob koncu v Brežice sporočam »Le korajžno naprej!« in mislim predvsem na korajžo pri razvijanju in izpopolnjevanju lastnih idej – takšnih, kot je tista nepozabna tortica.