Konzum / Koroška nadkošta

Restavracija GT19
Glavni trg 19, Slovenj Gradec
Tel.: 051 331 919
GT19 je ob sredah in četrtkih odprt od 10. do 14., ob petkih od 10. do 14. in od 18. do 22., ob sobotah od 18. do 22., ob nedeljah pa od 11. do 14. ure.

Ambient:
po opremi bolj bistro kot restavracija, za vzdušje bi veljalo razmisliti o kakšni sliki in/ali tekstiliji ter pridušitvi svetlobe; muzika je nemoteča generična ambientala

Napitki:
korekten nabor raznolikih vin iz vseh slovenskih vinorodnih dežel + en šampanjec in prosecco; cene so približno dvakratnik vinotečnih; resno craft kofetanje!

Vegetacija:
meni je fiksen, o vegetarijanskih opcijah se pogovorite pri rezervaciji

Dostopnost:
parkirna mesta so po vsem Glavnem trgu, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
pastinak in postrv
kvašena pečena polenta
piščančja pašteta & čokolada

Ne tako fino:
tatarski biftek

Šesthodni meni (+ pozdravi & odzdravi) v GT19 stane – glede na idejno zasnovo in izvedbo zelo sprejemljivih – 70 evrov.

»Ha, pa to je še en razlog za preboj na Koroško pred vzpostavitvijo tretje razvojne osi,« si je ob plačilu računa v brado zamrmral Konzumov dežurni finančnik, ki je tokrat sodeloval v terenski ekspediciji v Slovenj Gradec. Tja smo bili napoteni po namigu, da Jure Dretnik, še eden v vrsti naših kreativnih kuharskih mladcev, v rojstnem mestu – ki ne slovi ravno kot gastro meka – s strežno familijarno pomočjo uresničuje svojo kulinarično vizijo.

GT19 se sicer sliši kot oznaka kake nabrite bencinske makine, a v resnici gre za okrajšavo hišnega naslova, na katerem v zložnem, dobro odmerjenem ritmu strežejo štiri- ali šesthodni degustacijski meni, za katerega se je treba opredeliti ob rezervaciji termina. Glede na kompleksnost in sestavine jedi, velikost (oz. majhnost) lokala in ceno je to v smislu zagotavljanja zelenih številk ali vsaj pozitivne nule čisto razumljivo.

Degustacijska špura se v GT19 začne in konča lokacijsko specifično, z dovolj zanimivimi interpretacijami mežerlija, skute z bučnim oljem in jesihflajša pri ogrevanju ter kvocovega nudlna z grumpi, vmes pa mladenič suvereno demonstrira svojo ustvarjalnost, handlanje tehnik in kombiniranje okusov.

To mu najbolj uspeva na krožnikih, kjer največ tvega: kot predsladico postreči kombo piščančje jetrne paštete z musom temne čokolade, lešnikove kreme in maline je zelo korajžno, a z razlogom – igrivo prepletanje okusov in tekstur je epsko. Tudi špil z različnimi pojavnimi oblikami pastinaka – počasi pečen, hrustljavo ocvrt, pire, krema – v kombinaciji s poširanim postrvjim filejem se mu je izšel, verjetno celo v najbolj prepričljivo jed večera, navdušil nas je tudi s tehnično inovativnim kvašenjem polente v obenem puhast in zapečen kvader, ki je bil z espumo črnega česna podlaga za file divjega prašiča, in z bučnimi vajami v slogu za sladico.

V mladostni zagnanosti fanta tudi kdaj odnese; v rezine rdeče pese zavit goveji tatarec je izgledal lepo, a najprej niti nismo vedeli, kako se ga lotiti, predvsem pa je ob ostalih močnih okusih – pesa, kozji sir, balzamični kis, granatno jabolko – učinkoval praznikavo, file damjaka s topinamburjem in kraljevim ostrigarjem na glavnem krožniku pa glede na ostale jedi preveč predvidljivo. Da ne bomo končali s slabotnim pookusom: mladi šefe je v domačem mestu vzpostavil sodobno restavracijo, v kateri se mu v velikem loku uspe izogniti trendovskim gimmickom, obenem pa ga svojega tehničnega znanja ni strah vpreči v raziskovanje drznejših kombinacij okusov. Frišno!