Konzum / Samo naprej!

Štorja v poletni sezoni kuha in streže od ponedeljka do sobote od poldneva do 22. ure, zunaj sezone pa urnik razdeli na kosila in večerje. Pokliči za rezervacijo.

Ambient: bistrojske mizice in dovolj udobni stoli v podeželski chic jedilnici; ob poletnih večerih je operativen tudi vrt

Napitki: v vitrini se očitno skriva marsikaj zanimivega, a ker vinske karte ni bilo na spregled, težko poročamo o nje vsebini in pribitkih

Vegetacija: dve predjedi in ena glavna Dostopnost: parkira se kje na okoliških ulicah ali na parkirišču; dostop je kar stopničast in zavit

Fino: goveji rep jagnječji kanelon sladiško jabolko

Ne tako fino: smučev balotin

Predjedi stanejo od 8 do 16, glavne od 20 do 26, sladice od 6 do 8, štirihodni meni 53, opisan šesthodni (+ trije prigrizki, sorbet in pralina) pa 72 evrov.

»Tele postojnske pobe bi se spodobilo in bi bilo pravično ponovno preveriti,« je glavni referent za odpravljanje planskih zaostankov s soglasnim strinjanjem inšpektorata odredil reevalvacijo Štorje, katere survival mode nas je med prvim obiskom v čudnem času med obema koronskima zaprtjema (Mladina, 29/2020) precej razočaral.

Dobrih šest let kasneje smo naleteli na čisto drugačno Štorjo – že res, da vinsko karto skrivajo kot proteusa v bližnji jami, a očitno to združenih turističnih narodov, ki so na terasi ob krožnikih zadovoljno čebljali v poletnem večeru, ni preveč motilo. Nas pa tudi ne, saj je somelje razgledanost dokazoval z odpiranjem dokaj intrigantnih flaš, kot je bila na primer Guštinova malvazija.

Tudi v Štorjini kuhinji gredo v korak s časom: terino iz rdečega zelja vkup drži veganska različica foie grasa iz indijskih oreščkov, ki so jo popularizirali spletni kuharski progresivci Chef Steps; majonezo, s katero zašpičijo izjemen, z jagnjetino in jurčki polnjen kanelon, ojačajo s fermentiranim česnom; postrv in ožgani por z algo nori zavijejo v trendovski mozaik, v cukrnijo dodajo modernistični sponge in se ne ustrašijo rabe liofiliziranega sadja ter priprave sladoleda iz gorčice.

Po drugi strani štorije na krožnikih dopolnjujejo zelo klasični elementi,

predvsem počasi in potrpežljivo reducirane, natančno začinjene omake – močne in bogate za mesne jedi, elegantne in lahkotne za ribje – ter interpretacije tradicionalnih lokalnih jedi, kot je kavra. Chef na krožnike naniza cel kup teksturno, barvno in aromatsko raznolikih elementov, a jih dovolj previdno dozira, da se ve, kdo je na talarju glavni. Prepozna se že po tem, da ga bolj ali manj preoblikujejo: kanelon in postrvji mozaik smo že obdelali, resno rokodelstvo je dokazoval v trakove bučke zavit balotin iz smuča in škampovega polnila, ki pa je bil žal čisto presušen in ga k življenju ni zmogla spraviti niti res dobra omaka.

Precej bolj prepričljiva je bila predelava govejega repa v komplet nedeljsko južino: dušeno meso so zavili v rezino Cigojeve slanine, dodali čebulni pire, mousse iz korenja in jabolk, okisana gorčična semena in topinamburjev čips. Resno hudobna jed, ki ji je sledil še en presežek: v jabolko oblikovano dušeno jabolko z maskarponejem, položeno na z mlečno karamelo premazan in s cimetom posut oblat iz listnatega testa in ofrišano z oreškastim maslenim sladoledom. Duhovito in odlično izpeljano! Štorjo je ekipi z vztrajnostjo in duhovitostjo uspelo dvigniti med najboljše slovenske oštarije. Popravec opravljen!