Static-X: Shadow Zone

Če se je pri slušatelju ob poslušanju prvenca Wisconsin Death Trip slučajno pojavilo navdušenje in se deloma nadaljevalo na Machine, potem Shadow Zone ne bo povrnila veselja v hiši. Še vedno smo priča trdi kitarski godbi, mehanski ritmiki in že skoraj obvezni olepševalni zvočni elektroniki.

Evan Parker & Joe Mcphee: Chicago Tenor Duets

Eden običajev v inštrumentalni godbi, kjer je glas odsoten, je sugestivna raba naslovov, ki so pojasnjevalni in nakazujejo na "pomen" štiklca. Že usmerjajo poslušanje. Saksofonska veščaka sta se temu gladko ognila; 11 duetov je preprosto oštevilčenih. Posnetki so sicer starejšega datuma, iz maja 1998. Evan Parker in Joe McPhee sta jazzovska in improvizacijska veterana, celo velikana sodobne saksofonske igre.

Jet: Get Born

Preveč dragocenega časa bi šlo v nič, če bi začeli z naštevanjem ploščkov, na katere so njihovi avtorji po retrogradnem principu sprešali vse, kar se je mimogrede zataknilo v strune. Rezultati so bili v glavnem kilavi, v najboljšem primeru nenamerno parodični. Tule pa je izjema, ki potrjuje pravilo, prvenec avstralske rokersko razpoložene četverice, ki je pred dvema letoma v samozaložbi izdala vinilni EP Dirty...

John Wolf Brennan, Peggy Lee, Dylan Van Der Schyff: Zero Heroes

Prvi med naštetimi, Brennan, bi lahko obveljal celo za neformalnega čelnika tria. Bil je povabljen v špil kot "ugleden", "gostujoči" artist, ki s seboj prinese znotiran, skiciran komad, dva. V švicarskem Luzernu delujoči Irec je za tole cedejko, ki je koncertni posnetek žgolečega tria v kanadskem Vancouverju ipred dveh let, zapisal, da je šlo za značilen zmenek na slepo.

Ska Factor: Pozitive

Zadnjič smo podrobno opisovali jadransko košarkarsko ligo. Gre za najbolj profesionalno urejeno ligaško tekmovanje na območju Jugoslavije. Fantje igrajo v toplih dvoranah in spijo v najboljših hotelih. Interkontiji in Sheratoni. Ker lahko tudi Jugoslavija zaradi velikega in vse manj revnega trga nudi določeno udobje.

J-Majik: Fabriclive.13

Fabric, londonska klubska trdnjava vseh barv, se ne meni preveč za stokanja o stagnaciji elektronske kulture, celo nasprotno - vse večji obseg dogajanja in veledogodkov z ducati zvezd beležijo tudi zvočno.

Prong: Scorpio Rising

Po sedmih letih zatišja se pionirji industrial rocka Prong s sedmim albumom vračajo na glasbeno sceno, resda pa je od originalne postave v bendu ostal samo še pevec in kitarist Tommy Victor, ki v prostem času struži kitaro tudi pri Glennu Danzigu. Scorpio Rising je izdelek, ki smiselno nadaljuje dosedanje glasbeno izražanje skupine in se obenem sprehodi skozi vse izdane plošče Prong.

Ryan Adams: Rock N Roll

Z odhodom iz markantne zasedbe Whiskeytown je Adams dokončno pokonzumiral svoj dokaj polnokrven ljubezenski odnos z alternativnimi podzvrstmi countryja. Če se je v tej smeri, zlasti na kritiško izpostavljenima albumoma Gold in Demolition, tu pa tam za noto ali dve še ozrl nazaj, je to storil v gnevu. Kar konec koncev pritiče mladcu z vizijo, ubranimi prsti in prominentnim kitarskim zvokom.

Fred Anderson: Back at the Velvet Lounge

Zgodba o domala 75-letnem tenorsaksofonistu, mentorju, učitelju, podporniku je naravnost impozantna: Fred Anderson s svojim fokusiranim načinom življenja in dela pooseblja ameriški free jazz - prezirano, pa ponosno godbo. Spočetka je bil Anderson skromen, predan, komaj opazen sopotnik-sugestivec v Združenju za napredek kreativnih glasbenikov (AACM) v Chicagu, znalec vseh jazzovskih in "objazzovskih" "žanrov",...

Jeff Parker : Like-Coping

Električni jazzovski kitarist Jeff Parker se je že tako vsidral v fonospomin jazzovskega poslušalskega občestva, med drugim odigral v Ljubljani z "nesrečniki" Tortoise, da prvenec ni presenečenje. Niti ne, da ga snema za založbo Delmark, ki je do tega albuma verno izdajala muziko postav, v katerih je sodeloval ali jih je celo sooblikoval, začenši s Chicago Underground Triom oz. njegovo orkestrsko izvedenko.

Dilinja & Lemon D: The Killa Hertz

Vsak zase sta Dilinja in Lemon D (izgovarjate kot Le Monde) minulo leto servirala ducat trdih plesnih uspešnic, skupni album (z dodanim miksanim diskom) pozno jeseni pa je še vedno vroča žemljica za nekaj slastnih ugrizov. Prvaka jungle vala svoje stvaritve vgrajujeta v današnji segment sekajočega bobna in globoko rohnečega basa, pri njima pa še posebej slednji zlepa ne pojenja.

Andy C.: Nightlife

Konec novembra ga je referenčni britanski Knowledgemag izbral za drum and bass DJ-ja minulega leta, kar sicer ni prvič v njegovi 12-letni karieri. Djmag ga je, kot edinega iz bobenbaserskega žanra, uvrstil med 100 naj nažigalcev '03. Sloves ni puhel in njegova hišna produkcija (tudi pod imenom Origin Unknown ), ki sledi trši sledi, ne da preveč premora.

Center za dehumanizacijo: Gverilci brez mej

Gre za še eno ploščo iz serije Izštekani. Gostovanje mariborskih pankerjev v ljubljanskem radijskem studiu 26, ki se je dogajalo 18. aprila lani. CD je bil izdan osem mesecev kasneje. Kot veste, gre za oddajo (se spomnite MTV-ja?), v kateri naj bi na studijskem koncertu sicer električni glasbeniki pokazali svoje akustične sposobnosti. In to nekaterim dobro uspe, drugim pa niti ...

Zoran Simjanović: Jedna tema jedan film

"Med našim odraščanjem je čas umetnostne glasbe že mineval. Na sceno so z neverjetno hitrostjo stopili novi mediji, ki so odkrivali nove in nove načine izražanja. Za to si potreboval dva talenta, enega za razumevanje tehnologije, drugega za filozofijo rokenrola. V ognjemetu, ki je pršel na medijskem nebu, so se znašli samo tisti, ki so imeli na oko povsem različne sposobnosti. Simke je bil med njimi.

Klemen Klemen: Hipnoza

Pred leti je Klemen Klemen na slovenski urbani zemljevid postavil svojo sosesko, z ankdotami nabasano Trnovo in naredil precej moralne škode sponzorušam, po slovenko keš pičkam. Album Trnow stajl se je prodal v zavidljivih številkah in čas je že bil, da si Klemen zagotovi vsaj položaj prvega grla pri na novo ustvarjeni v rap orientirani Nikini podzaložbi, če že ne prvega urbanega klepetača nasploh.

Chimaira: The Impossibility Of Reason

Po šminkerskem nu metal prvencu za Roadrunner Records ponujajo Chimaira tržišču novo zgoščenko z malce drugačno zvočno podobo kot popreje, blizu tetoviranih nasilnežev Hatebreed ali Killswitch. Plošček The Impossibility Of Reason je povečini še vedno človeškim množicam všečna godba, novodobni agresivni metal core, podkrepljen z lucidno ritem sekcijo in skrbno produkcijo.

Helena: Moje najlepše

Človek bi se kar razjokal, ko vidi, na kakšen način nam nacionalka skupaj s svojimi tozdi krade še zadnje tolarje naročnine. Založba kaset in plošč, ki jo je generalni direktor Aleks Štakul ob začetku svojega mandata hotel ukiniti, se je temu z uspešnim lobiranjem izognila. In kup nesposobnežev brez vizije in koncepta je še vedno lenobno na svojih stolčkih.

Riblja čorba: Ovde

V ploščarni na Trubarjevi mi je dedek Mraz pod jelko pustil dokaj nostalgično darilo, novi dvojni album Riblje čorbe in bržčas prvi plošček z letnico 2004 na tem koncu združene Evrope. Album z naslovom Ovde, kar v kombinaciji z iz žabje perspektive posneto socrealistično razvalino na notranjem ovitku, kjer na vrvi poleg dotrajanih gat in majic visi tudi srbska zastava, dobi rahlo zlovešč pridih.

Ken Vandermark: Furniture Music

To je album iskanj osebnega pristopa do igranja nove godbe skoz obdelavo glasbila. Je eden v nizu nikakor ne preštevilnih solo albumov sodobnih jazzarjev in improvizatorjev, kjer se zatika ali steče. Vsak po svoje so v dokaj kratki genealogiji solov markirali saksofonovo ali klarinetovo zvenenje, začenši z arhetipskim Ericom Dolphyjem, v nadaljevanju s prelomnim solom za altsaksa Profesorja Anthonyja Braxtona in...

03 - Plošče

Izbor J. Kacin:

Active Ingredients: Titration

Še en svež projekt za 50-letnico Delmarkovega jazza in bluesa. Tokrat gremo v rahlo mitomanske lokalne zgodbe, toliko bolj, ker zadevajo govorice, misli in nadaljnje mitizacije godb po vsem svetu. Projekt namreč sopostavlja Chicago in New York oziroma muzičiste, ki se selijo oziroma so se selili. Med njimi je vodja star selivec, po novem spet Novomeščan bobnar Chad Taylor. Zasedbo je zbral po migrantskem ključu.

Ministry: Animositisomina

Redke skupine so prestopile začrtane smernice profitnega glasbenega delovanja in same po sebi postale pojem v svetu glasbe. V to kategorijo sigurno sodijo tudi Ministry, ki so brez problema še pred uradno izdajo zgoščenke Animositisomnia prepustili konzumentom svobodno internetno skinevanje celotnega albuma. Animositisomnia lahko slušatelju kaj hitro da občutek, da Ministry preigravajo sami sebe v najboljših...

Toby Keith: Shock'N Y'All

Toby Keith, nova, ne tako instantna ikona kantrijaškega vzdušja, ki glede prodaje svojih ploščkov kot za stavo ruši hitrostne ter količinske rekorde in na debelo žanje nagrade v vseh kategorijah, zlagoma postaja vseameriški do te mere, da ga bosta naslednji mesec malodane istočasno zasliševala tako Larry King kot Jay Leno. Pravzaprav kmalu ne bo več jasno, kdo bolj potrebuje drugo iraško vojno, mali Bush ali...

Natalija Verboten: Na pol poti

Podpisani Natalijo Verboten posluša že vrsto let, a v glavnem z očmi, zato se spodobi, da ob izidu njenega petega albuma obrne ploščo in najbolj seksi Velenjčanko pogleda tudi z ušesi. Nenazadnje zato, ker pričujoči plošček že v naslovu prinaša pesem Na pol poti, s katero je Natalija na slovenski popevki dobesedno pometla s konkurenco in demokratično prekinila diktaturo glasbenih "ustvarjalcev", ki pomanjkanje...

Zlatko: Dviga mi se tlak

Ja, prav ste videli, že v naslovu albuma, ki je hkrati tudi naslov nosilnega hita na plošči, se skriva drobna napaka - hrvatizem. Ne - Dviga mi se tlak, ampak Dviga se mi tlak bi bilo prav. Sicer pa je takšnih napakic na CD-ju še veliko, toda Zlatko, ki je po vzoru pravih zvezdnikov (Helena, Simona, Tereza...) svoj priimek (Dobrič) preprosto pozabil, zabije gol s prvo na CD-ju posneto reklamo za neko prodajalno...

Zuco 103: One down, one up

Svež dvojni plošček z belgijske založbe zabavno zvenečega imena samo potrjuje renome, ki si ga taista zdaj že lep čas gradi po stari celini in širše. Ampak predvsem tukaj je val sveže recikilirane tradicije z elektroniko med vrstami drugih produktov velik, (do pete izdaje 5 so prišli Brazilectro Sessions, Brazilian Beats pa štejejo le eno manj), založniki latinskih ritmov ponujajo raznovrstne izvedbe istih...

Deathstars: Synthetic Generation

Če so Rammstein pokradli vse od Laibach, so verjetno tudi Deathstars pokradli vse od Rammstein in Laibach, le da so v lateks oblečena strašila, ki sledijo popkulturnemu trendu lepih in dobro prodajanih dečkov. Ob obilici sintetičnih glasbenih vložkov in zvočnih mašil so si Deathstars omislili še regularno metalsko kitaro, ki jo spremlja minimalna ritem sekcija.

Emmylou Harris: Stumble Into Grace

Posneti ploščo je podobno kot splaviti jadrnico, pravi Emmylou. Veliko rok je potrebnih, da se obdrži nad gladino, in veliko dela, da se z odprtega morja vrneš na obalo. Jep, valovi, ki so butali ob njeno glasbeno kariero in bregove zasebnega življenja, so bili vse prej kot majhni in punca je morala vložiti veliko energije, da bi jih previharila.

Kent Kessler : Bull Fiddle

Nekaj izrednih basovskih albumov strunarjev svobodnjaške formacije se je nabralo v zadnjih letih. Naštejmo (vsaj dva) pokojnega Petra Kowalda, tiste Barryja Guya, Marka Dresserja, Williama Parkerja. Pa še v domačih logih - za spodbudo in osamelo izštrlino - odigranega Tomaža Groma dodajmo. Marsikaj in marsikoga smo izpustili, a grešimo ravno ne preveč.

Big Joe Williams : I Got Wild

Stari Bob Koester prazni arhive. Kako vredna je njegova založba Delmark, ki praznuje polstoletnico. Nikdar ni z njo obogatel, zato pa se lahko ponosno hvali, da je ob pravem času na vinile in cedejke stisnil blueserje, jazzzarje, novatorje in tradicionaliste. Izjemen bluesman Big Joe Williams, doma iz Mississippija, brez dvoma eno prvih imen bluesa sploh, je zelo zgodaj - ob koncu petdesetih - snemal za Delmark.