Deathstars: Synthetic Generation

Če so Rammstein pokradli vse od Laibach, so verjetno tudi Deathstars pokradli vse od Rammstein in Laibach, le da so v lateks oblečena strašila, ki sledijo popkulturnemu trendu lepih in dobro prodajanih dečkov. Ob obilici sintetičnih glasbenih vložkov in zvočnih mašil so si Deathstars omislili še regularno metalsko kitaro, ki jo spremlja minimalna ritem sekcija.

Emmylou Harris: Stumble Into Grace

Posneti ploščo je podobno kot splaviti jadrnico, pravi Emmylou. Veliko rok je potrebnih, da se obdrži nad gladino, in veliko dela, da se z odprtega morja vrneš na obalo. Jep, valovi, ki so butali ob njeno glasbeno kariero in bregove zasebnega življenja, so bili vse prej kot majhni in punca je morala vložiti veliko energije, da bi jih previharila.

Kent Kessler : Bull Fiddle

Nekaj izrednih basovskih albumov strunarjev svobodnjaške formacije se je nabralo v zadnjih letih. Naštejmo (vsaj dva) pokojnega Petra Kowalda, tiste Barryja Guya, Marka Dresserja, Williama Parkerja. Pa še v domačih logih - za spodbudo in osamelo izštrlino - odigranega Tomaža Groma dodajmo. Marsikaj in marsikoga smo izpustili, a grešimo ravno ne preveč.

Big Joe Williams : I Got Wild

Stari Bob Koester prazni arhive. Kako vredna je njegova založba Delmark, ki praznuje polstoletnico. Nikdar ni z njo obogatel, zato pa se lahko ponosno hvali, da je ob pravem času na vinile in cedejke stisnil blueserje, jazzzarje, novatorje in tradicionaliste. Izjemen bluesman Big Joe Williams, doma iz Mississippija, brez dvoma eno prvih imen bluesa sploh, je zelo zgodaj - ob koncu petdesetih - snemal za Delmark.

Astor Piazzolla Remixed

Moralo je miniti enajst let od smrti Argentinca, ki je s svojim slogom, imenovanim tango nuevo, istočasno kot Elvis povzročil proteste zaradi glasbe A tradicionalistov ni motil videz, temveč prelivanje latinske strasti z resnobno disonanco klasične glasbe, ki jo je začinil s svojim bandeonom, otožnim bratrancem harmonike. Prevladovanje melanholije v razvoju sloga se je nadaljevalo desetletja, čarobni bandeonist...

Laurent Garnier: Excess Luggage

Štorija gre takole: ata Garnier, prejkone bolj zaradi vrtenja plošč kot produkcije cenjeni prvoborec francoske elektronike, že dolgo ni priobčil nobenega miksa, za katerega so moledovali oboževalci. Da bi jim ustregel in obenem s primeri ilustriral svojo knjigo Electrochoc, je pri matični F Communications izdal pričujoči špeh, ki zaradi oblikovanja in debeline spočetka obljublja, da vsebuje celo več od...

Kosta: B.I.Z.

Kosta je tisti slovenski MC, ki je oral pionirsko ledino samozaložniške produkcije in izmojstril metodo prodaje urbanih kulturnih dobrin direkt iz ruzaka. Na domačem pekaču spraženi EP Riihlah je tako postal ulični kult, ki mu zdaj sledi nadaljevanje na dvojnem albumskem prvencu; dvojenem zato, ker je B.I.Z. (Biti Izpostavljen Zadevi) tudi prva hiphop izdaja založbe Matrix Musik, do zdaj harajoče izključno po...

Macabre: Murder Metal

Po tako rekoč tematski plošči Dahmer, ki je v celoti posvečena obskurnemu kanibalističnemu serijskemu morilcu homoseksualcev Jeffreyu Dahmerju, je pri Macabre na vrsti plošček z večjim izborom morilcev. Že v začetni Acid Bath pevec Corporate Death preroško zacvili “ You will die...” in nas popelje v čudoviti svet Johna Georgea Haigha, ki je v prostem času pil kri svojih žrtev in potem s...

Supremacy: Through Endless Torment

Zelo redko se na slovenski, samovšečni glasbeni sceni pojavi izdelek, ki se lahko kosa s produkti svetovne multinacionalne glasbene industrije. Mlada celjska zasedba Supremacy pa niti slučajno ne spominja na klasičen samovšečen slovenski bend. Na prvencu Through Endless Torment je moč slišati v prebavljivo glasbeno celoto lepo zaokrožen, dokaj tehničen death metal, ki ga krasi tudi zanimiva produkcija tolkal in...

September: The Best Of

Za takšne kompilacije bi lahko rekli, da so izgubljena priložnost. Kupi podatkov, ki manjkajo, pa bi nas zanimali, da ne govorimo o hitih, ki jih ni na plošči (Prleta verjetno ni zato, ker ni dovolj akademski), nobenih natančnih letnic, predgovor, ki bi moral biti natančnejši in morda malo daljši... Če že gre za legende. In YU-scena, YU-kritiki, uvrščajo slovensko-hrvaško zasedbo September med največje rock bende...

Remembering Patsy Cline

Patsy Cline je v svetu countryja predstavljala tisto, kar v zgodovini rokenrola simbolizira Janis Joplin. S to razliko, da srčni punci iz Winchestra, zvezna država Virginia, pri tridesetih nista zavdala ne southern comfort ne hors, marveč letalska nesreča, ki je pred točno štiridesetimi leti prekinila eno izmed najbolj prominentnih karier v tej zvrsti.

DWIGHT YOAKAM:Population: Me

Ali obstaja prihodnost countryja? Ali še kje najdete vokalnega instrumentalista s kitaro v roki in klobukom na glavi, ki je kantrijaškemu izročilu najmanj podoben takrat, ko mu je najbolj podoben? Neverjetno, toda odgovor na obe vprašanji je en sam in enak že dobrih 17 let, jep, od leta 1986, ko je Dwight Yoakam štihnil v srce stvari z monumentalnim prvencem Guitars, Cadillacs, Etc., Etc.

Basement Jaxx: Kish Kash

Že od samega začetka se je zdelo, da se je bogato napihovani in čaščeni angleški duo, tako kot mnogo drugih "velikih imen" elektronike - glej tudi pod: Armand van Helden - znašel v precepu med ugajanjem drugim in lastno vročekrvnostjo ter ekscentričnostjo, zaradi katerih se je na njunih ploščkih, med poltronsko pop navlako in na lestvice namerjenimi hiti, le našlo nekaj blaznosti in celo s pankovskimi citati...

Bengt Frippe Nordstroem: The Environmental Control Office (Live at Fasching, vol. 1+2)

Pred nami leži nagrobna orhideja. Bengt "Frippe" Nordstrom (1936-2000) je predvsem švedska, lokalna freejazzovska legenda. Navduševalec in navdušenec, čudak, precej impresivna infantilna duša. Pihalec (klarinet, tenorski saksofon) čisto posebnega kova pa je interno - in to je v "zredčeno strnjenih" falangah tistih, ki imamo radi godbe, seveda hud pogojnik - naravnost enciklopedično znamenit: Frippe je...

Big Foot Mama: Big Foot Mama

21 komadov - v glavnem gre za stare hite in dve novi stvari, redko natančno spedenan zveščič z naslovi prejšnjih albumov, slikice benda iz vseh obdobij, izjave članov benda in obe novi besedili. Res korektno izdan the best of.

Dave Clarke: Devil's Advocate

Angleški producent Dave Clarke je sredi devetdesetih s serijo Red obveljal za tehno referenco, potem pa ga je bilo zaradi pravdanja za avtorske pravice z matično založbo dolgo časa slišati le z miksov - verjetno bi še vedno veljalo pobrejkati na njegov Electro Boogie vol. 2 iz serije X-Mix - in remiksov. Medtem ko je njegove značilne zvoke nekdaj semplalo vse črno nadebudnih elektrotehnikov, pa se je po...

Return Of the New Thing: Traque

Poanta je v tem, da "Nova Stvar" ravno ni preprosta. Narobe, zgodovinsko formirani heterogeni "stvor" je kontradiktorno pokazal na vse protislovne ravni godbotvornosti. Bend v Parizu živečih muzičistov iz različnih vetrov in pestrih pedigrejev si je torej nadel ime "Povratek nove stvari" in zgovorno izpričal svoj dolg muziciranju, smeri v jazzu, ki jo je za...

Posodi Mi Juerja: Ugasnite luči

Nov, rahlo nepretenciozen projekt prekmurskega kvinteta. Fantje ne prirejajo več starih šlagerjev, ampak so se tega odvadili in se pri predelavi Lennonovega Imagine celo odločili, da komad razstavijo do obisti. OK. Tako nimajo več nobenega smisla pohvalne izjave nekaterih kritikov iz njihove domače internetne strani, češ da so predelave res šit, razen kadar to počnejo juerji.

Iggy Pop: Skull Ring

Ene skupine - kot Stonesi - mladost ohranjajo tudi z medicinsko menjavo krvi, Iggy pa je priložnostno raje angažiral kopico bendov - od njegovih The Stooges pa do mladih Green Day ali Sum 41, ki jih lahko shranimo v predalček pop-punka. Prstan z lobanjo je 62-minutna rokijada, s katero je odpihil prah z glasilk, ki nič kaj ne cmihajo po poti American Caesarja, ampak bolj spominjajo na dni, ko je kitarska...

Seba: Producer 06

Prvi je bil LTJ Bukem, zatem pa je prišla njegova založba Good Looking Records, ki je skozi desetletje postala sinonim za svojevrsten podžanr drum and bassa, ki ga orisujejo cheesy ali spevno-atmosferske melodike, pri katerih tudi bolj občutljiva ušesa malokaj zbode. Občasno se jim posreči izdati tudi kakšno manjšekalibrsko mojstrovino, ki jo je tokrat (iz serije z nazivom producenta) prispeval Seba.

Fireball Ministry: The Second Great Awakening

Če je nastanek novega benda pogojen z razpadom starega, je verjetno tako tudi pri skupini Fireball Ministry, kjer lahko med drugimi naletimo tudi na bivšo članico zasedbe L7. Na prvi plošči za metalsko Nuclear Blast nam usnjena zasedba ponuja spevno in enostavno glasbo, ki bi ji lahko rekli tudi stoner rock, kar je precej neobičajno za regularno ponudbo omenjene založbe.

Martin Scorsese Presents: The Blues

Martin Scorsese, vsestransko razgledani filmar in cinefilski encikloped, nazadnje režiser nenormalno podcenjenih Tolp New Yorka, drugače pa neutrudni varuh filmske dediščine, se je pred šestimi leti kot izvršni producent lotil kolosalnega projekta s preprostim naslovom The Blues. Nanizanko The Blues sestavlja sedem celovečernih televizijskih filmov v režiji sedmih avtorjev, ki po Scorsesejevih besedah tako ali...

Lost Highway - Lost & Found Volume 1

Založba Lost Highway je v treh letih postala ena izmed eminentnejših, najbolje profiliranih in malodane kultnih ameriških založb, saj pod eno streho združuje jagodni izbor izvajalcev, ki načelno ne klestijo po vrhovih mainstreamovskih lestvic, marveč z vsako pesmijo, z vsakim albumom strnejo vrste neomajnega občinstva. Ustanovitelj Luke Lewis pravi, da ne gre za nič posebnega, le za skupino zagrizenih ljubiteljev...

Magnifico & Turbolenza: Export Import

Magnificu oziroma piarovcem iz založbe Menart je uspelo nemogoče. Pogovore z brkatim zvezdnikom so uspeli uturiti v vse slovenske časopise - v vse medije. Izračuni pravijo, da je izrinil ostale popularne Slovence, celo Martina Strela, Toneta Ropa in Piko Božič. Edini, ki ga še šiša, je ultra desničar Janez Janša ob pojavljanjih na TVS, kjer pa je njegova struja najbolj neodvisnemu novinarju Jožetu itak zagotovila...

Chilli Space Vol. 2.1

V nasprotju s prvo zbirko ljubljanske zadruge Chilli Space, na katero se je po načelu dobri so, naši so uvrstilo nemalo balasta, tudi z razvpitim "zvokom z Ibize" čisto primerljive žolce, vsaj prvi plošček pričujoče zloženke lepo, z le eno občutno zarezo, pelje od ohlajenega detroitskega funka Ourobouros, digitaliziranega duba IchiSana in kompanije preko zadubanega housa Random Logic do Temponautinega...

Gael Mevel Trio: Danses paralleles

Na straneh dnevnega časopisja se v slepa, bolje mutasta pota razvija razžaljena kritiško-skladateljska debata o "zastarelosti" ali pač "navdihujočnosti" terčnega sozvočja v dandanašnjem glasbenem delu. Morebitna produktivnost takšne debate se je takojci sfižila, saj se je bila argumentacija v prid ubogi vseprisotni terci s formalne ravni skanalizirala na populistično, torej na...

Gorerotted: Mutilated In Minutes

Ko so konec osemdesetih nastali Carcass in Impetigo, so nas glasbeni izvedenci obogatili še za dve glasbeni izpeljanki več. Če se je Carcassu reklo pathological grind in Carcassu gore metal, bi se lahko angleška zasedba Gorerotted mirno identificirala kot pathological gore grind, saj v kompletni ponudbi poleg ekstremne glasbe postrežejo z obskurnimi risbicami pobojev in z besedili, polnimi patologije,...

Outkast: Speakerboxxx /The Love Below

Atlantski nori dvojec, ki se mu niti ne upam podeliti kakršnekoli, še najmanj pa raperske žanrske nalepke, je spet udaril, na polno in v polno. Če se vam zdi, da naslov ploščka Speakerboxxx / The Love Below izgleda precej shizofreno, se vam zdi čisto prav. Gre namreč za dve plošči, ki bi v ločenem stanju nosili oznaki Big Boi: Speakerboxxx in Andre 3000: The Love Below, tako pa sta oba člana dueta...

Vlado Kreslin: Generacija

Leta 1953 je Vesna poletela z jadralnim letalom, Sonja je zapela o prelepi beli Ljubljani, odšel je družbeno politični delavec Boris in prišel je Vlado, ki mu pihanje petdesetih svečk še zdaleč ni vzelo sape, kar je hkrati tudi rdeča nit priobčenega vokalno instrumentalnega materiala, priložnostno serviranega namesto kosa slavnostne torte.

Halgato Band: Komi de ravnica bejla

Zdi se, da je Halgato band prva slovenska ciganska skupina, ki si ne želi postati kaj več. Samo komerciala, komerciala, komerciala. Nobenih velikih etnosporočil, nobenih jamrarij, nobenih nepotrebnih komplikacij. Simpatične molovske melodije spominjajo manj na Šukar ali kake Kreslinove poskuse pa bolj na kakšne starogradske komade. Primerno za organizacijo zabav, za razbijanje kozarcev.