• Sever in jug se budita, drami se vzhod in zahod

    Kmalu bo pol stoletja od takrat, ko so mi pri planinskem krožku v Pivki prvič dali v roke vojaški kompas, mi pokazali smeri neba in njihova imena. V naslednjih letih sem znanje utrjeval s pomočjo vojaških zemljevidov in orientacijskih pohodov po gozdovih in travnikih Nanosa, Javornikov in Snežnika. In tako sem se za naslednjih nekaj desetletij naučil, kako poiskati sever, jug, vzhod in zahod, če ti kompas, severnica, mobilni telefon, ali sonce pokažejo eno od smeri neba.

  • Borci za življenje

    Spoštovani g. Zidar!

  • Borci za življenje

    Bolj kot nasprotniki nekih osebnih drž glede prekinitve življenja nošenčka, smo borci za življenje, borci za premislek o človeku, ki se je morda nepričakovano in neželjeno pojavil. Da ne bomo potem gledali shode - kot v tujini - prizadetih mater z napisi: „I regred my abortion!“

  • Možinov TVS kot »sadež spoznanja«

    Glej no, kaj skriva naslovnica z mogočnim prašičem! Na 16. strani Bernard Nežmah piše o spominskem obeležju, ki bi ga zaslužil profesor dr. Boris Furlan, na 4. strani pa Špela Furlan, da se je njen oče Aljoša Furlan znašel na sramotilnem stebru! Oba (vsaj delno) zaradi mene, ker sem poskrbela za knjigo Skozi gosto noč, torej za dopisovanje med Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo, ki je izšla januarja letos pri Beletrini. Prestopek pa sem menda zagrešila še s pomočjo Vide Petrovčič, ki je imela aprila intervju z mano na TV Slovenija (ali »Možinovi TV«), eno ali dve vprašanji pa sta bili povezani s Furlani. In ker na TV niso bili za popravljanje, nas je dala v časopise!

  • Koritniki

    V tiskani in spletni reviji Mladina je bil 19. maja 2023 objavljen članek avtorja Boruta Mekina z naslovom Koritniki. Ker članek vsebuje zavajajoče informacije, ki mečejo slabo luč na družbo SDH in sistem korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, podajamo spodnje pojasnilo. Ob tem ne želimo komentirati siceršnjega nespoštljivega konteksta za SDH in vse menedžerje družb s kapitalsko naložbo države.

  • Uredništvo

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V 19. številki Mladine je v rubriki TV avtorica Stanka Prodnik navajala izjave Janeza Rebca kot predsednika družbe Perutnine Ptuj. A Janez Rebec z družbo Perutnina Ptuj nima nič, je namreč predsednik uprave Pivka perutninarstvo, pa direktor Delamarisa, pa predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris in predsednik ZKŽP pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za napako se gospodu Rebcu in bralcem opravičujemo. Napako gospe Prodnik pripisujemo dejstvu, da ne loči kure od jajca, kako bi torej Pivko od Ptuja. 

  • Nedopustna »rešitev«

    Članek z gornjim naslovom, izpod peresa novinarke Monike Weiss, nedvomno pritegne vsakega elektrotehnika, kamor prištevam tudi sebe. Članek je napisan strokovno pravilno, korektno, profesionalno. V pravem pomenu besede.

  • Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

    V oddaji TVS Intervju 2. aprila letos sta novinarka Vida Petrovčič in njena gostja, publicistka Alenka Puhar, predstavili knjigo o dopisovanju med prof. dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton. Gre za nadvse tragično zgodbo velikega slovenskega intelektualca, pravnega filozofa, svetovljana in antifašista, mojega deda, ki se v povojnem partijskem režimu ni bil pripravljen odreči pravici do komuniciranja s tujino, zaradi česar je bil leta 1947 v Nagodetovem procesu obsojen na smrt.

  • Slediti denarju

    Politične stranke niso podjetja, a financiranje in njihovo obnašanje ni daleč temu, zato je potreben premislek, kako naprej, da bodo stranke in politični sistem organizirani v javnem interesu, ne v interesu političnih podjetij. Ne pozabimo, da politične stranke predstavljajo minorno število občanov.

  • »Družba je krenila daleč na desno.«

    Odzivamo se na prevod intervjuja z izraelskim zgodovinarjem, Tomom Segevom, z naslovom »Družba je krenila daleč na desno«, ki je bil v Mladini objavljen 28. aprila 2023. Vsebini intervjuja umanjka kritična presoja. Nekatere informacije so prikazane izkrivljeno ali pa so izpuščene, kar bralki in bralcu onemogoča ustvarjanje celovitejše in pravičnejše slike. V odzivu se osredotočamo le na najbolj očitne netočnosti.

  • Še ena velika laž

    Sašo Hribar je v sporu s Peterletom, ker si ta in še nekaj oseb prilašča vse zasluge za osamosvojitev. A v boju zoper to prilaščanje ne smemo izgubiti spred oči, da je bila osamosvojena Slovenija rezultat daljšega procesa. Naj spomnim samo na eno pomembno dogajanje – na sprejem ustavnih amandmajev; z njimi je osamosvojitev dobila pravno oporo.

  • Cirkus grande Slovenija

    Že dolgo berem kolumne Vlada Miheljaka ter ga cenim kot pronicljivega in duhovitega kritika družbe. Me je pa precej začudila njegova kolumna iz 16. številke Mladine.

  • Smeti

    Srhljivo je spoznanje, da živimo v družbi, v kateri močni in vplivni s pomočjo odvetnikov definirajo resnico. Ob nedavnem pismu bralcev v Dnevniku in članku v Mladini, ki sta opisovala pritiske Mestne občine Ljubljana na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Križankah sta namreč obe uredništvi prejeli več strani dolgo pismo velike odvetniške pisarne, ki zastopa MOL in Festival Ljubljana z zahtevo po objavi prave (beri „njihove“) resnice. Uredništvi sta, skladno z zakonom, popravke resnice tudi objavili. A živimo v času, ki nam omogoča, da lahko vsak z nekaj kliki poišče izjave in medijske objave iz preteklosti in z nekaj kritičnega razmisleka sam presodi kaj, je res.

  • Smo čuteča bitja?

    Slovenija je prva na svetu po številu traktorjev na prebivalca. Leta 2020 je državni zbor določil, da so živali čuteča bitja, do takrat pa so bile živali opredeljene kot stvari. To dvoje je zanimivo in poučno primerjati ob zadnjih masovnih demonstracijah kmetov na traktorjih pred parlamentom, saj tako sovražnega sevanja ni bilo na ljubljanskih ulicah vse od okupatorjev v drugi svetovni vojni. Prostaška sporočila na traktorjih so vsem oznanjala, kakšni ljudje vozijo traktorje po svoji zemlji, kjer živijo čuteča bitja v naravi in tudi nagnetena v kletkah, na gnoju po farmah in priklenjena na verigah.

  • Javno pismo

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Zahteva za uporabo slovenščine v Applovih elektronskih sistemih

    Že leta se soočamo z bolečim problemom, da nekateri ključni operacijski sistemi v elektronskih napravah, ki delujejo na področju Republike Slovenije, ne podpirajo slovenščine. Medtem ko operacijska sistema Windows in Android omogočata tudi slovenski elektronski vmesnik, sistema macOS in iOS mednarodne korporacije Apple funkcionirata samo v angleščini in v drugih tujih jezikih, ne pa tudi v slovenščini. Nekatere države, ki so po številu govorcev manjše od Slovenije, so se z Applom uspešno dogovorile za uporabo svojih jezikov. Kljub ustavnemu postulatu o rabi slovenščine v Republiki Sloveniji dosedanje slovenske vlade, tako leve kot desne, doslej žal niso spoštovale lastnega jezika in Ustave. Ta klečeplazna politika povzroča nepopravljivo škodo na izobraževalnem področju, njene največje žrtve pa so otroci in starejši uporabniki.

  • Kdaj z vlakom na Brnik?

    Spoštovani, v tiskani izdaji vaše publikacije je našo pozornost pritegnila vsebina novinarja g. Boruta Mekine z naslovom »Kdaj z vlakom na Brnik?«, objavljena 17. marca 2023. Želeli bi opozoriti, da v njej ne držijo navedbe, da je letališče pobudnik oziroma predlagatelj nadgradnje železniškega omrežja s krožno povezavo Ljubljana–Komenda–Brnik–Kranj– Ljubljana, ki vključuje tudi predlog podzemne železniške postaje (na SV strani) z ločenim potniškim in tovornim delom. Zaradi napačno objavljenih informacij želimo uveljavljati pravico do popravka objavljenega besedila.

  • 28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Boj za Križanke

    Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF) že nekaj časa živimo v negotovosti zaradi neurejenosti lastniških razmerij prostorov v Križankah. V naše pedagoško delo vdira strah za streho nad glavo dijakov in učiteljev. Odgovorne pozivamo k dolgoročni razrešitvi težave, ki sega v leto 2007, ko je razdelitev lastništva med Mestno občino Ljubljana in državo spregledala dejansko rabo prostora in nenazadnje vizijo arhitekta Plečnika, ki je Križanke namenil primarno izobraževalni dejavnosti.

  • Paralizirano ustavno sodišče?

    Ustavni sodniki nujno potrebujejo dodatno in obvezno zdravstveno zavarovanje za vse vrste zdravja in bolezni. Tako zavarovanje naj se plačuje iz državnega proračuna, ker ustavni sodniki odločajo o pravicah in krivicah vseh ljudi v tej naši državi. Ob vsem tem se gredo pa še zahtevno igro na izpadanje pri tako usodnem odločanju. 

  • Prvo leto vojne

    Vojaški spopadi v Ukrajini se zadnje tedne umirjajo in tudi med zahodnimi politiki se vse redkeje sliši bojevite napovedi o tem, da bo Rusija v tej vojni poražena. To nakazuje, da se vendarle prebuja spoznanje, da je ukrajinsko morijo smiselno in potrebno končati za pogajalsko mizo. Verjetno vplivajo na te, za sedaj res še zelo rahle spremembe v naravnanosti zahodne politike, predvsem tri okoliščine. Najprej spoznanje, da ukrajinska vojna potiska energetsko in surovinsko bogato Rusijo v naročje Kitajske, kar utegne strateškim interesom ZDA zelo škoditi. Drugič to, da se vsaj v enem delu evropske politike prebuja spoznanje, da obravnavana vojna gospodarsko izrazito škodi EU in jo je zato potrebno čimprej končati; tako njeno razumevanje je za sedaj najbolj zaznati pri francoskem predsedniku Macronu, njemu pa bodo verjetno kmalu sledili tudi nekateri drugi vodilni politiki; upajmo, da bo med njimi tudi nemški premier Scholz, medtem ko naš premier svoje bojevitosti verjetno ne bo med prvimi opustil. In kot tretje to, da vojna v Ukrajini tudi vse bolj vplivni Kitajski ne ustreza, saj ta svojo strateško mednarodno politiko predvsem opira na lastno izjemno razvojno in ekonomsko učinkovitost, katere prednosti lahko uveljavlja le ob odprtem gospodarskem sodelovanju držav, kar pa vojna v Ukrajini zelo otežuje.

  • 8 dni/ teden

    V izdaji Mladine 14. aprila 2023 je bila v rubriki 8 dni/teden pod naslovom Kjer je volja … napačna navedba glede OPN Mestne občine Kranj in umeščanja objekta za zimske športe. Avtor prispevka je zapisal, da »domačini o projektu niso vedeli ničesar, dokler se ta ni znašel v zadnjem občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Kranj …«.

  • Louis Althusser: Za Marxa

    Ob zapisu Bernarda Nežmaha o Althusserjevi knjigi Za Marxa se postavlja vprašanje odnosa javnih občil do teorije. Javna občila v splošnem bojkotirajo teoretsko delo, kadar pa o njem vendarle obveščajo, so poročila problematična, kakor prav Nežmahov zapis. Po njegovem Althusserjeva marksistična teorija ni nič vredna, zato ker je stalinistična vladavina zagrešila zločine. Nerodno je, da so najboljše teorije stalinizma izdelali prav v marksizmu. Denimo, Althusserjev nasprotnik Ernest Mandel. Ali Althusserjev privrženec Charles Bettelheim in njegova nadaljevalca Gérard Duménil in Dominique Lévy.

  • Nedopustna »rešitev«

    Dokler nam bodo nove ceste (severna os) in železniške proge (Divača – Koper) »gradili« politiki, ki vse svoje ambicije vežejo na nek določen datum, ko naj bi bil »njihov projekt« končan in bodo ob zvokih »plehmuzike« in v soju žarometov zasluženo rezali vrvice, te ceste in proge ne bodo »sodobne in okolju prijazne«.