-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Pisma bralcev
G. Franco Juri v pismih bralcev nespodobno zatrdi o “ Ihanovo-Jeralovi tezi o skeptikih cepljenja kot vojščakih lobija proizvajalcev vitaminskih preparatov«. Glede na to, da sem imel precej medijskih objav, kjer bi lahko moje izjave napačno povzeli ali okrnili, zagotovo pa sem kdaj izrekel tudi kaj napačnega, ga prosim, da navede vir za njegovo trditev. Nedvomno ima del trdega jedra anticepilcev povsem konkretne finančne interese, o čemer obstaja obilica dokazov, kot je analiza poglavitnih virov dezinformacij na spletu in kar je bilo lepo ilustrirano v filmu Proticepilna zarota. Nedvomno so nasprotniki cepljenja precej heterogena družba in cepljenju nasprotujejo iz zelo raznolikih razlogov, ki jih po potrebi nadomestijo z drugimi. Precej ljudi je zmedenih zaradi nasprotujočih informacij na družabnih omrežjih, predvsem v obliki Youtube filmov ali privlačne retorike z enostavnimi floskulami o svetovni zaroti. Vsem pa je skupno nezaupanje v znanstvene dokaze. Ta pojav je zagotovo eden pomembnih izzivov našega časa za družboslovce. Veliko trditev g. Jurija glede epidemije in cepiv je povsem napačnih in na tem mestu ni prostora za navajanje nasprotnih dokazov. Če bi g. Juri preračunal, na osnovi lastno zapisane smrtnosti, kakšne posledice prinaša že dnevno več kot 1000 okuženih, bi lahko hitro ugotovil ceno ne-ukrepanja ter da zagotovo ni potrebno čakati virusa črnih koz. Več
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Pisma bralcev
Zelo rad prebiram kolumne Janka Lorencija. Z njimi se običajno strinjam. A Lorencijeva kolumna v Mladini, v kateri poziva vlado in opozicijo, da skupaj razglasita obvezno cepljenje, s kaznovanjem neposlušnih vred, me je šokirala. Z zaskrbljenostjo opažam, kako zadnje čase desni in levi influencerji tekmujejo v zagovarjanju obveznega cepljenja. Več
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Pisma bralcev
V Mladini št. 35 je pisec «Pamfleta« prestopil meje še sprejemljivega obravnavanja nekega zgodovinskega dogajanja, pa četudi v pamfletu. Več
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Pisma bralcev
G. Janežič v svojem odgovoru ni zmogel tega, da bi se, če že ne avtorju pa vsaj bralcem opravičil za zapisano eklatantno laž, da sem v članku v Sobotni prilogi Dela z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’ (21. 9.) ’vse, ki nasprotujejo cepljenju, ožigosal s pristaši »teorije zarot«. Verjamem, da bodo bralke in bralci razumeli, da moram zaključiti dopisovanje s piscem, ki se je s fabriciranim dejstvom v tem primeru sam odpovedal kredibilnosti. Več
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Pisma bralcev
Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno obravnavo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, pripravila pa njegova delovna skupina. Gre za strateški dokument razvoja slovenskega visokega šolstva in z njim povezane znanosti. Del tega razvoja je krepitev povezovanja našega visokega šolstva z mednarodnim okoljem in čim boljša vključenost vanj. V vedno bolj medsebojno povezanem globalnem okolju je samoumevno, da sodi v ta okvir tudi nadaljnje odpiranje slovenskega visokošolskega prostora učiteljem in študentom iz tujine. Več
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Pisma bralcev
Odgovor Rudiju Rizmanu Trenutne krize ni moč razumeti kot singularnega dogodka, marveč kot epizodo v mreži dominacijskih stanj, ki konsolidirajo oblast elit. Rizmanov članek sem omenil zgolj zato, ker je tudi ta – kot številni drugi – primer binarne reprezentacije cepilne/ anticepilne dileme – ekskurzom navzlic –, ne pa kritična razprava o pandemiji. (Besede so polisemične, kontekstualno branje besedil pa vselej vodi v določen sklep, ki ni laž/resnica. Če koga moti beseda »ožigosati« (ekspresivno – satirično), naj jo zamenja z evfemizmom). Več
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Pisma bralcev
Ko ste objavili »Prepis pogovora med protestnico Teo Jarc, premierom Janezom Janšo in njunimi sopotniki«, sem bil prepričan, da bom v kakšnem mediju dočakal opravičilo dveh političark, ki sta naslednji dan po incidentu sam dogodek relativizirali tako kot da bi se Tea Jarc obnašala enako kot sta se predsednik vlade in minister za notranje zadeve. Več
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Pisma bralcev
Spoštovana ga. Monika Weiss, Mene in mojega otroka ste zelo vznemirili s svojo objavo. Otrok nikakor ne more verjeti, da lahko nekdo razmišlja tak ’hudobno’ in težko mu razložim, da žal tudi ’taki’ obstajajo. Tudi moj otrok je namreč sodeloval na tem oratoriju. Bil je navdušen in počutil se je varno! Več
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Pisma bralcev
Vesel sem vsakega bralca, ki si je vzel čas in prebral kak moj članek, rad pa prisluhnem tudi kritikam. Žal to ne drži v primeru pisanja gospoda Tomaža Janežiča, ki mi očita, da sem ’Ožigosal vse, ki nasprotujejo cepljenju s pristaši »teorije zarot«. Njegov očitek se nanaša na moj članek v Sobotni prilogi Dela (21. 9.) z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’. Janežič mi je namreč očital nekaj, česar ni v mojem članku, gre torej za izmišljotino in laž, ki sta kot taki skregani z dejstvi. Več
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Pisma bralcev
Kakšen je miselni nivo nasprotnikov cepljenja proti virusu SARS-CoV-2? V večni izolaciji ne moremo živeti. Kaj imamo na izbiro? Kaj nam lahko pomaga? Domača zdravila? Njihovi protesti proti ukrepom pač ne. Prihodnja zdravila bodo morda učinkovitejša kot sedanja. In nihče ne trdi, da smo dosegli dokončna spoznanja o tej bolezni. Več
-
Svet delavcev STA, Zastopstvo Uredništva STA, Uredniški kolegij STA, Sindikat novinarjev STA
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Pisma bralcev
Spoštovana predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, spoštovana predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, Dva meseca je minilo od začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ob tej priložnosti je bilo opozorjeno na nerešeno vprašanje financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) in izraženo pričakovanje, da bo Slovenija našla hitro rešitev problema in zagotovila neodvisnost in financiranje STA. Podobna pričakovanja so evropski predstavniki izražali že pred tem, s strani slovenske vlade pa so prihajale napovedi, da bo vprašanje financiranja STA kmalu rešeno. Zaposleni na STA, ki nas je vse manj, saj nas je medtem zapustila že desetina kolektiva, z veliko žalostjo ugotavljamo, da se ni zgodilo nič. Vlada, ki trenutno predstavlja našega ustanovitelja - Republiko Slovenijo, še naprej ravna tako, da nas načrtno spravlja v dokončno brezizhoden položaj, ko se bomo morali popolnoma odreči ali našemu neodvisnemu poročanju ali pa svojim službam. Več
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Pisma bralcev
Kot pisatelj ne morem in ne smem molčati, ko sem priča tako brutalnemu napadu na svobodo in človekove pravice. Alberto Moravia je povzdignil svoj glas v času fašizma, sam pa moram to storiti v času biopolitičnega totalitarizma. Čemur smo priča v zadnjem letu in pol, je fenomen, ki sta ga opisala britanska novinarja Cromwell in Edwards (Media lens) kot propaganda blitz, ki ima šest prvin: 1. temelji na dramatičnih novih dokazih, 2. komunikacija je emocionalno zelo intenzivna, ogorčena, 3. navidezno podprta s strani korporativnih medijskih ekspertov/ akademikov, 4. obsoja vsakogar, ki dvomi v navidezen konsenz, 5. vključuje naključno tempiranje, 6. zanjo je značilna tragikomična moralna disonanca. Več
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Pisma bralcev
Smešenje izmišljene “LGBT ideologije”
Spoštovana varuhinja pravic gledalcev, gospa Ilinka Todorovski, Spoštovana odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija, gospa Manica Janežič Ambrožič Na najin protest glede napovednika intervjuja in oddaje gospoda Možine z gospodom Vovkom 8. avgusta 2021 na TV SLO1, ki se je v povzetku glasil: “Prosiva za uraden odziv in javno pojasnilo, kako na RTV razumete ideološko ‘uravnoteženje’ programa. Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin? Izpraševalec ni odgovoren za izjave intervjuvanca/ke, je pa odgovoren za svoj odziv nanje, mar ne?” sva prejeli vaš odgovor, katerega bistvo povzema naslednji odstavek Varuhinje: „Menim, da je urednica z opisom precepa, v katerem se znajde uredništvo, ko išče najprimernejši način za obravnavo družbenopomembnih tem, dragoceno prispevala k medijski razpravi. Menim pa tudi, da imajo uredništva na voljo vse vzvode za sprejemanje dobrih programskih odločitev, in sicer z upoštevanjem zasnove oddaj, izbiro ustreznega žanra, fokusa in konteksta obravnave ter doslednim spoštovanjem Poklicnih meril in načel novinarske etike ter Programskih standardov. Menim, da tudi posamezni programski ustvarjalci znotraj teh okvirov najdejo dovolj smernic za reševanje poklicnih in etičnih dilem. Menim, da so glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov. Menim tudi, da so uredniška opravičila vselej dobrodošla, pri čemer pa se z opravičilom zgolj tistim, ki jih vsebina osebno prizadene, ne bi smeli izogibati resni razpravi o napakah, zlasti ponavljajočih.” Več
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Pisma bralcev
V članku Namesto NLB madžarska OTP, ki je bil objavljen v prejšnji Mladini (št. 32) 13. 8. 2021, je bilo navedeno, da je Addiko banka v 100-odstotni lasti Addiko Bank Dunaj, ta pa da je v večinski lasti ameriškega sklada Advent International. Zadnja navedba ne drži več od uvrstitve dunajske Addiko Bank na borzo; trenutno sta največja delničarja švicarski DDM Invest III (9,9 %) in EBRD (8,4 %). Za napako se opravičujemo. Več
-
Jana Vidmar, Društvo »Spoštujmo Bled«, Bled
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Pisma bralcev
Bled je tipičen primer kraja, ki ni izkoristil novodobnih možnosti, temveč se je iz nekoč slavnega, urejenega turističnega kraja spremenil v primestno, prometno zatrpano, neurejeno letovišče, brez kontrole nad izvajanjem strateških načrtov. Več
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Pisma bralcev
Končno izjava Janeza Janše s katero se moram strinjati: »Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož Talibanom je doslej največji poraz za NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni.« Več
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Pisma bralcev
Zaščitimo afganistanske ženske
Spoštovani evropski komisar, gospod Janez Lenarčič, razveselile smo se vašega čivka, da Generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, ki ga vodite, ne bo pustil na cedilu afganistanskega ljudstva v času, ko zna menjava oblasti privesti do krvavega zatiranja človekovih pravic in dodatne hude humanitarne in begunske krize. Več
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Pisma bralcev
V 31. številki Mladine je v Mladinamitu št. 1326 upravičeno ožigosana bodica, ki jo je neki Klemen Traven napisal proti Luku Dončiću, ker ni bil poslovenil neslovenskega priimka, pridobljenega po svojem očetu: »/Luka Dončić se ni niti toliko distanciral od /očeta/, da bi imel normalno zapisan priimek Dončič.« Prav bi bilo, da bi se spotaknili tudi ob poslanca Marka Bandellija, ki se verjetno zaradi poslovnih razlogov še ni distanciral od poitalijančenega priimka Bandelj. Prepričana sem namreč, da so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja fašisti »podaljšali« slovenski priimek njegovemu očetu, kar je bilo običajno na anektiranem Slovenskem Primorju. (Če je Markov oče bil rojeni Italijan, bi moral njegov sin kot slovenski poslanec v slovenskem Državnem zboru to pojasniti!) Več
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Pisma bralcev
Pri portretu Francija Matoza – osebnega odvetnika Janeza Janše in stranke SDS, ki si danes lasti naziv tako prvega nadzornika Luke Koper in namestnika predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic kot tudi prvega moža DUTB – smo zapisali, da je Matoz v osamosvojitveni vojni vodil vod s posebnimi nalogami. Do tega podatka smo prišli s prebiranjem portretov, pri katerih je pred leti sodeloval tudi sam Franci Matoz. Več
-
Cecilija Rekar, zaskrbljena občanka Bleda
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Pisma bralcev
Gospod Janez Fajfar, blejski župan, je v odgovoru na pismo Nikolaja Makuca in sopodpisnikov napisal, da je “iskreno vesel”, da so se odločili javno in na glas povedati svoje mnenje. Več
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Pisma bralcev
Situacija. Ob vhodu ene od restavracij enega od trgovskih centrov. Ob prihodu na hranjenje me zaustavi servirka hrane in vljudno od mene zahteva potrdilo o PCT. Potrdilo o cepljenju ji pokažem in jo prav tako vljudno povprašam, kako je prepričana, da ji kažem moje potrdilo o cepljenju? V trenutku zmedenosti mi odvrne, da bi verjetno moral pokazati osebni dokument. Ali je pooblaščena za legitimiranje jo zopet vljudno povprašam? V tem trenutku je bila zmedenost popolna in nisem bil več v kadru. Več
-
Janez Fajfar, župan Občine Bled
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Pisma bralcev
Spoštovani gospod Nikolaj Makuc in sopodpisniki! Več
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Pisma bralcev
Mislil sem odgovoriti že na intervju z Andreasom Malmom, pa sem počakal še na Žižkov članek. Kot sam vidim trenutno krizo kapitalizma, je ta sestavljena iz treh komponent: krize kapitala (sistemska kriza), krize finančnega kapitala ter okoljske krize. Te ravni pa predstavljajo tri vire kontradikcij: delo – kapital, realna ekonomija – finančni sektor ter človek – narava, ki »naddeterminira« prejšnji dve. Če lahko kapitalizem vselej obvlada prvi dve kontradikciji, tretje ne bo mogel nikoli, ker mu ruši temelje. Ni neskončne rasti na končnem planetu, ker je zemlja krožni ekosistem. Kreativna destrukcija se vselej konča pri ultimativni meji, ki jo predstavlja narava. Kot sem ugotovil že pred desetletjem, je kapitalizem kultura smrti, ker izrablja uničenje in strah za eksistenco, da se požene naprej (BDP). Varufakis je to ponazoril na primeru Fukušime. Toda igra se končuje. Če je zadnja ekonomska kriza razbila vse iluzije o vzdržnosti liberalne ekonomije in demokracije – o čemer sem pisal v Neoliberalnem totalitarizmu –, bo ekološka kriza razbila vse iluzije o vzdržnosti globalnega kapitalizma. Zelenega kapitalizma ne bo. Več
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Pisma bralcev
Spoštovani gospod župan Janez Fajfar! Spoštovani uslužbenci blejske občinske uprave!
Kar berete, ni namenjeno javnemu obračunavanju, ki ga je pri nas že tako ali tako preveč. Je zgolj sad obupa in nemoči, katere trpkost je iz dneva v dan večja. To da sem napisal, kar sem, je meni in mojim vrstnikom izhod v sili. Izhod v sili, saj se bo „z okolšno ta podoba raja’’ pred našimi očmi počasi, a za trajno spremenila v osiromašeno, trohnečo pustinjo. Več
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Pisma bralcev
Vprašajmo se, zakaj je bila vpeljana svetovno organizirana pandemija in od kod soglasje pomembnega dela prebivalstva, zlasti na vladni ravni posameznih držav? Kako to, da se civilizacija, ki prisega na metode in rezultate znanosti, ne meni in ne meri škode svojega pandemičnega ravnanja? Zakaj v imenu znanosti celo izjavlja ter z odredbami vsiljuje in predpisuje posege, za katere obstajajo številni dvomi? Na ta vprašanja žal ni mogoče premočrtno odgovoriti, ker se protislovja stopnjujejo do (do danes) še nedosežene ravni. Več
-
Maja Ciperle Adlešič, predstavnica Policije za odnose z javnostmi
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Pisma bralcev
Neonacisti in drugi protestniki
Generalni direktor policije dr. Anton Olaj ni odredil nadzora na zahtevo predsednika vlade ali notranjega ministra. To nikakor ne drži. Več
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Pisma bralcev
Matjaž Hanžek v pismu Mladini 8. 7. opozarja: »...ni več časa za dvome: nacizem in fašizem sta dobila v Sloveniji domovinsko pravico!« Reč je o sindromu strupenega govora, ki kaže nrav notranjega ministra, premiera in militantnih pristašev SDS. Kam vodi ščuvanje oblastnikov, vemo iz preteklosti, zelo nazorno iz prve polovice prejšnjega stoletja. V civiliziranih družbah politiki za prostaško vedênje odstopijo. Ampak minister Hojs zanesljivo ne bo drugič zapored nepreklicno odstopil, še manj pa spiritus agens strupenega govora, njegov nadrejeni v vladi. Premier je namreč vzornik, ki mu je treba slediti za obrambo »pravih domoljubov« pred vsemi, ki njegovo destruktivno politiko zavračamo. Več
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Pisma bralcev
Janša je slika stanja naše demokracije. JJ ne krni ugleda Slovenije, ampak sporoča svetu, kakšen je njen pravi obraz. Janša je verna podoba vsega političnega razreda in defektnega demokratičnega sistema. Odgovornost za Janšo - ki kot kak zombi zastruplja naš, in zdaj še evropski politični prostor - nosi predvsem ves politični razred. Kot da demokratski tabor ne bi imel ustreznega glogovega kola za to našo populistično prikazen. Ali pa jim ni do egzorcima, ker jim je fino tako kot je. Zdi se, kot da Janšo potrebujejo vse stranke, razen Več
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Pisma bralcev
Če plava, če gaga in nosi jajca, je nedvomno raca
Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB. Večina javnih medijev pa še vedno noče »reči bobu bob« in jih vztrajno imenuje rumeni jopiči, ker so si jih pač nekoč nadeli. To je podobno, kot če bi vsakogar, ki bi si nadel baletno krilce (tutu) imenovali balerine, ali pa bi tem provokatorjem rekli plavalci, če bi se na Prešernovem trgu pojavili v kopalkah. Že ljudska modrost govori o volku v ovčji koži, kar enostavno pomeni, da (pre)obleka ne spremeni bistva tistega, ki si jo je nataknil. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Pisma bralcev
Spoštovani g. Brlek. Več