Pravica umreti

Izhajajoč iz deklaracije OZN o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Ustave republike Slovenije, nekaterih strokovnih in ad hoc polemikah o evtanaziji, ki se zavzemajo za in proti uzakonitvi evtanazije v Sloveniji, predlagam vladi RS, da naloži stroki in pristojnemu ministrstvu pripravo zakona o evtanaziji. Več

Afirmativna pozicija do “izgubljenega” prostora

Gradbene ograje ločijo Plečnikov stadion za Bežigradom od uporabnika ter ga postavijo na pozicijo degradiranosti – pozicijo, kjer on zgolj razpada. Razpada kot fizični prostor, razpada kot prostor meščanov Ljubljane. Razpada zaradi nestrinjanja zasebnega lastnika in stanovalcev Fondovih blokov. Razpada na očeh javnosti, ki je nanj že pozabila in vlade, ki se ga je rešila. Več

Teologi v javnih šolah

V tekstu z zgornjim naslovom (Mladina, 18.1.2019) je novinar Vasja Jager zapisal, da je teološka fakulteta »prejšnji teden uradno pridobila dodatne pristojnosti na področju ’izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev’, ki poučujejo v javnih šolah«. Avtor je v zvezi s to problematiko citiral tudi stališče Levice – ta meni, da dodatne pristojnosti teološke fakultete ogrožajo načelo ločitve države in verskih skupnosti. Dejstvo je, da že sam obstoj teološke fakultete (TF) v okviru javne univerze, torej Univerze v Ljubljani, ogroža omenjeno načelo. Ne samo to: gre celo za hudo kršitev ustavnega načela ločitve države in cerkve. Kajti TF je ustanova katoliške cerkve in njen del, kar pomeni, da je del katoliške cerkve postal del javne sfere, to je del države. Prišlo je do »zlitja« cerkve in države in ta je zaradi tega izgubila svojo versko nevtralnost. Država tako posreduje v javni prostor katoliško vero in na ta način tudi podpira cerkev, torej organizacijo, za katero je leta 1930 dejal papež Pij XI. »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način,« in leta 1953 papež Pij XII.: »Pripadamo militantni cerkvi …« In del takšne totalitarne in nasilne organizacije spada v javni sektor. Je del države. Absurdno. Več

Pravica umreti

Spoštovani, odmev pravnice Veronike Cukrov me je močno razočaral, toliko, da moram tudi sam prispevati k tej debati. Več

Pravica umreti

Spoštovani! Več

Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

Politično zgodovino španske države so zaznamovali avtokratski režimi kot je bila Frankova diktatura, z močnimi elementi španskega nacionalizma in sovražnim odnosom do drugih kultur na ozemlju. Demokratizacija, ki je sledila smrti diktatorja (1975), je hkrati sprožila proces decentralizacije ozemlja, skupaj s strukturnimi spremembami, povezanimi s španskim vstopom v Evropsko unijo leta 1985. Pod strukturo demokratične države pa so vseeno, vse do danes, preživeli nekateri protidemokratični temelji diktature, na primer v več delih sodnega sistema. Več

Neetični tožilec

Ko sem prebrala članek »Neetični tožilec« (Mladina, 4. januar), sem se spraševala, ali je naš generalni državni tožilec Šketa neodvisen ali ni. Se je res zaradi politike (NSi) obrnil na komisijo za etiko in integriteto, rekoč, da se bo o nadaljnjih korakih glede vrhovnega državnega tožilca Kozina odločil , ko bo prejel njeno mnenje? V zadnji številki Mladine sem z zadovoljstvom prebrala »odmev« gospe Erike Repovž, svetovalke za odnose z javnostmi pri Vrhovnem tožilstvu RS, da mnenje NSi ni imelo nobenega vpliva, in s tem utrdila moje (naše) zaupanje v neodvisnost te institucije. Mnenje komisije je prišlo in Šketa se je na veliko zgražanje desnice odločil, da ne bo sprožil nobenih konsekvenc. SDS pa si želi Kozinčeve »glave«. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na vlado naslovil poslansko vprašanje, ali je Kozina še primeren za vrhovnega državnega tožilca. Mogoče se ga hočejo znebiti, ker preveč dobro pozna »tajkune«, velike gospodarske kriminalne zgodbe in dejstvo, da so bile » v te brezsramne in rušilne posle vpletene vse glavne družbene strukture«? Več

Pravica umreti

V Mladini z dne 11.01.2019 je bil objavljen članek »Pravica umreti« avtorja Staša Zgonika, v katerem so predstavljeni razlogi za uzakonitev evtanazije v Sloveniji. Najprej bi rada izpostavila, da je prav, da se o tem pogovarjamo, vendar pa je zmotno prepričanje, ki ga je izpostavila Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, da naj pacienti ne bi bili zmožni samostojno odločati o svojem življenju; pravo dopušča samomor, in tudi primer akademika dr. Janka Pleterskega, ki so ga oživljali po očitnem poskusu samomora, je po mojem mnenju sporen s pravnega vidika. Vprašanje državne pomoči (ker dejansko gre pri evtanaziji lahko zgolj za državno pomoč, ne zasebno) pri nečem tako občutljivem, kot je samomor, je sporno, in odprto za zlorabe, četudi morda statistika tega ne pokaže. Posameznik, ki je ujet v težke bolezni, pa naj bodo te psihične ali fizične narave, je zelo dovzeten za katastrofiranje, obup, vdanje v usodo in podpis obrazca za evtanazijo. Vztrajnost v takšni situaciji je ena izmed najlepših človeških vrednot; menim celo, da je vsako življenje zaznamovano z določeno mero trpljenja. Če bi bilo trpljenje naš kriterij za to, ali se odločimo za končanje življenja, ali ne, nas ne bi ostalo prav veliko. Menim, da je nagon po preživetju pomemben del človeške narave ter bi tako moral biti tudi vrednota, ki jo spodbujamo kot družba, tako sekularni kot verujoči deli nje. Želja po smrti je anomalija, in prav zato tako kontroverzna kot to zgroženo opisuje članek. Več

Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

Težko je v nekaj besedah strniti zgodovino naroda, ki je v 18. stoletju ostal brez svoje državnosti in bil nato sistematično zatiran s strani države, ki ga je stoletja skušala raznaroditi. Vseeno predlagam sledeči povzetek, izhajajoč iz biografskih podatkov o katalonskih predsednikih vlade, od obnovitve avtonomne vlade leta 1931, ko je bila ustanovljena Republika (zahvaljujoč v dobri meri katalonskemu nacionalizmu, ki je igral pomemben del pri odstavitvi burbonske monarhije) pa vse do danes: Od devetih predsednikov vlade v tem obdobju, jih je bilo pet primorano dalj časa živeti v izgnanstvu, dva sta bila zaradi svojih demokratičnih idej zaprta, osem jih je bilo izpostavljenih takšni ali drugačni upravni represiji in eden, potem ko ga je Gestapo predal Francu, je bil usmrčen v okupirani Franciji (in za to se španska država nikoli ni opravičila niti ni obsodila procesa, polnega nepravilnosti). Samo en predsednik vlade, José Montilla (2006-2010), edini, ki je deloval v skladu z navodili iz Madrida, je ostal nedotaknjen ... vsaj do zdaj. Več

Intervju: Samo Fakin, minister za zdravje

Ko preberemo tako odličen in dobro pripravljen intervju, kot je tokratni B. Mekine z ministrom za zdravje, se zdijo pred kratkim napisane kritike ’’vagonarjev’’ (če uporabim njihovo izrazoslovje) z GZS še bolj za lase privlečene. Menim, da niti ni bil potreben komentar na komično pisanje g. Hribar Miliča, saj se dobro razumejo vloge v družbi, ki jih igramo. Pomen medijev je seveda daleč nad kakršnimikoli ekonomskimi opredelitvami. Gledanje na celotno življenje skozi neke specifične ekonomske parametre, popolnoma brez upoštevanja etike, je pravzaprav neke vrste duševna bolezen in pomemben vzrok antisocialnega obnašanja. Kot družba bi morali predvsem odklopiti vagon s prenapetimi neoliberalci, ki zastrupljajo družbo, prav ta vagon je tisti, ki je daleč najtežji za vse. Več