• Javno pismo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Programskemu svetu RTV Slovenija

    Spoštovani člani programskega sveta.

  • Javno pismo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Primer Jaše Jenulla

    Računi za policijsko varovanje protestov, ki jih notranje ministrstvo razpošilja vrsti piscev prispevkov na Facebooku – pardon, organizatorjem neprijavljenih protestov – z notoričnim Jašo Jenullom na čelu, so osupljivo prenizki. Treba je upoštevati vrsto postavk, ki jih policijski računovodje bodisi niso obračunali bodisi so jih globoko podcenili. Zadnji račun v višini čez 34.000 EUR, ki ga je prejel omenjeni Jenull, najbrž ne pokrije niti nadur za konje, ki jih jahajo pripadniki policije in za policijske pse v spremstvu specialnih enot, da ne govorimo o vse višjih cenah prehrane za te uslužbence države.

  • Uredništvo

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Pisma bralcev

    Izbrisani

    V prejšnji številki smo v rubriki 8 dni pod fotografijo tedna napačno zapisali, da je bila izbrisana celotna družina Berisha. Vsem prizadetim se opravičujemo.

  • Javno pismo

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Pisma bralcev

    Pismo zaposlenih na Gimnaziji Bežigrad

    15. marca 2021 je bilo v Dnevniku in potem tudi v nekaterih drugih medijih objavljeno pismo (tudi v Mladini – op. ur.) , pod katero se je podpisalo 54 učiteljev na Gimnaziji Bežigrad. S pismom smo želeli opozoriti na takratne družbene razmere, ki so v nas vzbudile skrb, saj smo čutili, da so ogrožene nekatere osnovne vrednote življenja v demokratični družbi in državi. Upali smo, da bo naš poziv javnosti pripomogel k ponovnemu razmisleku, v kakšni družbi želimo in v kakšni družbi nočemo živeti ter spodbudil širšo javnost in politiko k spoštljivemu in konstruktivnemu dialogu o naši poti v prihodnost. Danes ugotavljamo, da se položaj od takrat žal ni izboljšal, ampak se je v veliki meri še poslabšal.

  • Portret: Barbara Stupica

    V portretu kostumografinje Barbare Stupica se mi je zapisalo, da je režiser lutkovne predstave Posvetitev pomladi Matjaž Pograjc namesto Matjaž Farič. Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujem. 

  • Davek na kriptovalute

    V prispevku je prišlo do nenamerne napake. Lobisti družbe NVIDIA ministrstva za javno upravo niso obiskali 16. februarja letos, pač pa na ta dan lani. Za napako se opravičujemo. 

  • »Cveki« za kritike?

    V članku je napaka, saj piše, da se je tistim, ki so za redno delovno uspešnost prejeli eno točko, dodatek k plači znižal. To ni res. Dobili so višji dodatek k plači, kot bi ga po načinu ocenjevanja, ki se je izvajal v preteklosti. Za navedene kustosinje in kustose ne morem razkrivati višine plač in dodatkov, bi pa dodal, da sklep, da so se jim znižale plače, ni pravilen, saj že ena sama točka pomeni višji znesek za zaposlenega, kot je v preteklem načinu ocenjevanja pomenilo pet točk. Prav tako je treba pojasniti, da se je sanacija zgradbe že začela in smo zato lahko na začetku lanskega decembra zopet zagotovili varen obisk stalne zbirke, knjigarne in kavarne v Moderni galeriji.

  • Pet pogodb Vizjak – Pličanič

    Oglašam se zaradi javno izrečenih kritik in celo zaničevanja strokovne usposobljenosti in zmožnosti priprave zakonodaje uradnikov Ministrstva za okolje in prostor, ki se pojavljajo v zvezi s pripravo prenovljenega Zakona o varstvu okolja, in opravičevanjem ministrstva glede potrebe po vključitvi zunanjega izvajalca v njegovo pripravo. Ob tem me sicer ne preseneča, da se na te kritike ministrstvo ne odzove, oziroma jih celo opravičuje. Prav tako me ne preseneča, da se v teh časih javno ne oglasijo zaposleni na ministrstvu, ožigosani, da niso kos pripravi takšnega zakona in bi zanj potrebovali nekaj let: Olajevska senca je očitno dolga, Minervina sova pa še ni poletela.

  • Popravek

    Prejšnji teden smo v članku „Radio City v roke Madžarov?“ zapisali, da je največji mariborski radio pred prodajo madžarskim kupcem, kar nam je potrdilo več neuradnih virov, tudi sedanji lastnik radia Mišo Hölbl. Ob tem smo zapisali, da naj bi kupec prihajal iz kroga medijskih podjetij, naklonjenih madžarskemu premierju Viktorju Orbánu, in da naj bi po naših informacijah šlo za podjetje TV2, ki v Sloveniji deluje prek družbe TV2 Adria; iz slednje so sporočili, da se ne zanimajo za nakup Radia City, za napačno omembo v omenjenem tekstu pa se jim opravičujemo. Dnevnik Večer je nekaj dni po Mladinini objavi razkril, da Radio City dejansko kupujeta madžarski podjetji Media Moment in Radio Factory. Ti dve podjetji sta v lasti poslovneža Gaborja Deaka, ki je povezan z madžarskim oligarhom Lorincem Meszarosem, tesnim prijateljem Viktorja Orbána. 

  • Nika Kovač: Pobeg

    Med branjem prispevka “Pobeg” Nike Kovač se je v meni nekaj dogajalo. Nastajajoči nemir me je spodbudil, da ga skušam pretopiti v besede ter tako osmisliti začuteno zadovoljstvo, da »je še komu potegnilo«. Podobno kot Nika pišem te besede na tipkovnici, ki jo je treba posebej prositi za vključitev šumnikov in ki namesto črke z skuša ponuditi y. Angleška ni le moja tipkovnica, angleško – četudi z, meni ljubše škotsko zategnjenimi e-ji in r-ji – je tudi moje okolje, jezik, v katerem večinoma komuniciram, in vse bolj pogosto se zalotim, da so v angleščini tvorjene tudi moje misli.

  • Hujskači in sledilci

    Svet nujno potrebuje poživitvene in pomiritvene odmerke. V sedanjih zaskrbljujočih zdravstvenih razmerah priporočajo tretji odmerek cepiva, ki ga imenujejo poživitveni odmerek. Z večjim deležem precepljenih ljudi s tretjim odmerkom že napovedujejo sproščanje družbe. V grozeči vojni na mejah med vzhodom in zahodom se pa vsi zavedamo, da ob sedanji oborožitvi z nuklearnim orožjem, z nobenim cepivom ni mogoče zagotoviti zdravja, celo ohranitve življenja na planetu ne.

  • Novi zakon o avtorskih in sorodnih pravicah v digitalnem okolju naj se umakne

    Nobena lastninska pravica ni tako mačehovsko obravnavana s strani zakonodajalcev kot prav avtorska pravica. Navajeni smo, da moramo za izdelke in storitve plačati določeno ceno, če jih želimo uživati, pri avtorski pravici pa se nam zdi, da bi jo morali imeti na voljo zastonj. A pravičen zaslužek za avtorsko delo je izjemnega pomena za neodvisnost in raznolikost umetniških glasov. Države so dolžne poskrbeti za pravno ureditev, ki to omogoča v vseh okoljih in na vse načine. Za uporabo književnih del obstaja veliko izjem, s katerimi se avtorji in avtorice odrečemo plačila za svoje delo in ga dajemo bralcem, na primer knjižnična izposoja.

  • Kaj pa protiustavno delovanje SDS?

    V preteklih dneh smo lahko po televiziji spremljali razpravo in odzive na predlog SDS o protiustavnosti delovanja strank Levica in SD ter programa Levice. Še posebej so pri tem pomembne besede profesorja ustavnega prava Jurija Toplaka, ki je v oddaji 24UR Zvečer med drugim povedal tudi (citiram): „Ustavno sodišče bo ocenjevalo, ali sta se stranki distancirali, ali sta pokazali, da nista naklonjeni in sta se dovolj distancirali od bivšega komunističnega režima.“ Pa mi je pri tem takoj prišlo na misel vprašanje, ali se stranka SDS in njen vodja distancirajo, niso naklonjeni in ali se dovolj distancirajo od domobrancev, ki so se v 2. svetovni vojni borili na strani nacistične Nemčije in proti osvobodilni borbi partizanov? Kolikor vemo, stranka SDS in predvsem njen vodja Janez Janša ob vsaki možni priložnosti slavijo in poveličujejo domobrance ter nasprotno ne spoštujejo in ne priznavajo NOB in partizane, ki so skupaj z zavezniki osvobodili Slovenijo in brez njih tudi sedanje samostojne Slovenije ne bi bilo.

  • Leto Karla Destovnika Kajuha

    Letos obeležujemo 100. letnico rojstva Karla Destovnika Kajuha. Zaradi tega je občina Šoštanj (Kajuhov rojstni kraj) to leto razglasila za Kajuhovo leto. Temu se je pridružila ZZB NOB Slovenije. Kljub pobudam, da bi bilo Kajuhovo leto na državnem nivoju, je bila aktualna oblast za to gluha.

  • Javno pismo

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Izjava Aktiva novinarjev Radia Slovenija

    Ocenjujemo in komentiramo tako imenovane analize poročanja RTV Slovenija, ki jih že nekaj mesecev pripravlja in objavlja Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM). Prvi dopis s tovrstno vsebino so iz vladnega urada posredovali 27. oktobra 2021 v pisarno generalnega direktorja RTV, direktorjema radia in televizije ter predsedniku programskega sveta. Kot so zapisali »v upanju, da Vam bo analiza pomagala pri Vaših nadaljnjih aktivnostih«. Po prvem obveščanju vodstva RTV Slovenija so sledile objave vladnih ocen na spletni strani UKOM.

  • Tajvan

    V kolumni Tajvan sem zapisal, da je na odprtju inštituta EARL kitajski veleposlanik protestno zapustil prireditev. Profesor dr. Šabič me je v imenu EARL prijazno opomnil, da je informacija netočna, veleposlanik ni protestno odšel z otvoritvene slovesnosti, za kar se iskreno opravičujem tako institucijam kot tudi posameznikom. 

  • Pamflet: Svoboda za somišljenike

    Pamfletist Bernard Nežmah ob očitkih drugim avtorjem rad izpostavi profesionalno dolžnost novinarjev, da za lastno verodostojnost preverijo navedbe in operirajo le z dejstvi. Če tega ni bilo za pričakovati od Jožeta Možine, pa je vsekakor veliko razočaranje, da tudi Mladinin avtor ravna povsem enako in zgolj slepo ponavlja Možinove tendenciozno izpostavljene očitke glede domnevno sramotnega odnosa do civilnih žrtev, vezanih na Dražgoško bitko, ki da jim zmagovalci niso namenili (vklesali) niti poimenske navedbe na spominskem obeležju, saj naj bi bili na spominski plošči navedeni le padli partizani. Dvomim, da sta bila tako Možina kot Nežmah kadarkoli v Dražgošah, ker nekatera dejstva, ki jih je moč preveriti na licu mesta, pokažejo, da so bili Možinovi pričevalci pristranski in zato neobjektivni, on pa jim je ali slepo zaupal ali pa gre za izprijenost, ki je služila namenu blatenja partizanov in narodnoosvobodilnega boja.

  • Grozi nevarnost onesnaženja zemlje

    Spoštovani, pošiljamo vam odgovor na navedbe v članku »Grozi nevarnost onesnaženja zemlje«, objavljenim v Mladini 28. januarja 2022, avtorice Monike Weiss. V skladu z 42. in 43. členom Zakona o medijih vas naprošamo za objavo odgovora Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki bo vseboval resnična dejstva. V članku je zapisano, da poznavalci vidijo izjemno problematično »rešitev« v delu zakona, ki govori o prenehanju statusa odpadkov. Napačno je zapisano, da »predlagana ureditev odpira vrata obsežnejšemu onesnaženju zemlje, saj bi vanjo lahko odlagali škodljiv material. 29. člen predloga ZVO-2 prenaša 2. in 3. odstavek 6. člena Direktive o odpadkih 2008/98/ES, ki določa: Direktiva 2008/98, Člen 6 - Prenehanje statusa odpadka

  • Na slepo, na pamet

    Najpomembnejši argument proti JEK 2 je gradnja na tektonski prelomnici. Krška nuklearka je bila dokončana 5 mesecev po rušilnem potresu na Kozjanskem; priprave za JEK 2 so se intenzivirale slabo leto po potresu v Zagrebu. Zaradi seizmično nestabilnega območja, na katerega nimamo vpliva in postaja še večja neznanka z globalnimi spremembami na površju našega planeta, se dobremu inženirskemu znanju pridružuje še sreča, na katero pa nimamo vpliva.