• Svoboda po madžarsko

    Za zagotovitev objektivne obveščenosti javnosti in v skladu z 42. členom Zakona o medijih vam pošiljamo v objavo naslednja pojasnila Policijske uprave Ljubljana v povezavi s člankom »Svoboda po madžarsko«, ki je bil objavljen v Mladini, št. 49. Več

  • Javno pismo predsedniku republike

    “Na splošnih volitvah sem bil devetkrat izvoljen, bil sem slovenski in evropski poslanec, predsednik parlamenta, predsednik vlade, že drugi mandat sem predsednik republike” ste povedali na enem od zadnjih intervjujev. “Prizadevam si, da sem predsednik vseh, da sem predstavnik skupnosti, ki je znotraj raznolika, razklana, ne želim razdvajati, temveč graditi mostove, sem steber stabilnosti.” Aha, steber stabilnosti, vendar brez želje, da bi bil moralna avtoriteta. Kako gre to skupaj? G. predsednik, če še niste opazili, se vam država, ki jo vodite in ste njen steber stabilnosti, ruši pred očmi. Rušijo se demokratični standardi, rušijo se temeljni postulati pravne države in institucije, ki jih morajo ti postulati uresničevati in braniti. Skoraj popolnoma se je zrušil ugled “male” Slovenije iz časov, ko je postajala polnopravna članica Združenih narodov, Evropske unije in Nata ter niza drugih svetovnih in evropskih združenj in organizacij. In kdo je (so) rušitelj(-i)? Že v nekaj intervjujih ste bili vprašani, da kot moralna avtoriteta ali pa steber stabilnosti poveste ime in priimek ali imena in priimke ter politične opcije, ki to počnejo pred očmi domače, evropske in svetovne javnosti. Pa saj to vas ne bi stalo nič, za to vas ne bi nihče tožil, pa še mandat se vam počasi izteka in vam ni potrebo biti tiho, da bi bili ponovno izvoljeni. V petek, 4. decembra, vam je, in vsem, ki so bili na sprejemu ob 30. obletnici odločitve za plebiscit, v vaši “ovalni dvorani”, to direktno povedala gospa Spomenka Hribar. Predsednik vlade Janez Janša, kot utelešenje rušilne organizacije SDS, je bil poleg vas, na dosegu roke. Več

  • Demokracija in rasizem

    Pred dnevi sem se odločil, da kupim tednik Demokracija. Čeprav daleč od simpatizerja desne politične opcije, me od časa do časa premaga radovednost in prelistam čtivo z najrazličnejšimi agendami; imej prijatelje blizu a nasprotnike še bližje, spoznaj različne plati medalje. tako nekako. Več

  • Pamflet

    Pamflet g. Bernarda Nežmaha je eden redkih, ki opozarja na povsem konkreten, a že povsem pozabljen primer lokalnih volitev 18. novembra 2018. Po 2 letih neodločanja namreč zadeva še vedno nima sodnega epiloga. Neodločanje najvišjih sodnih instanc pa kaže na katastrofalno sliko opravilne nesposobnosti vrhovnega slovenskega sodstva. V trikotniku Upravno sodišče nasproti Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru je pravna država z vladavino prava v celoti izpuhtela. Več

  • »Zahtevamo referendum«

    Državni zbor je sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za vojaške naložbe, za kar bo v več letih namenjenih 780 milijonov evrov, in sklep, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Zanimivo je, da vladajoča politika noče omogočiti ljudstvu, da se izjasni o spornem zakonu. Ali ji gre ljudstvo na živce? Česa jo je strah? Ali se boji, da bo na referendumu pogorela? Ali čuti, da so ji štete ure? Ali nima v Sloveniji po 3. členu ustave oblast ljudstvo? In tisti, ki ima oblast, te v tem konkretnem primeru ne more izvajati! Ali še ima potem oblast? Če je nima, ali ni to v nasprotju z ustavo? Vladajoča politika, ki naj bi bila del ljudstva, se vedno bolj postavlja nad ljudstvo in mu krade oblast. Več

  • Opravičilo

    Spoštovani dr. Milček Komelj. Več

  • Pamflet 

    V današnji številki Mladine lahko v kolumni g. Nežmaha preberemo, da „Ustavno in Upravno sodišče po dveh letih še nista odločili  o pritožbi županskih in svetniških kandidatov, ki so vložili tožbe zoper volilni izid v Ljubljani in Mengšu zaradi zlorabe občinskih glasil v prid županu oz. zaradi suma uvoza volivcev, prijavljenih na fiktivnih naslovih. … Reč je sicer podobna burleski, saj Ustavno sodišče naloži Upravnemu, da naj najprej ono odloči, Upravno pa Ustavnemu, da naj predhodno presodi o protiustavnostih, in potem nobeno od njiju ne odloča.“ Prijazno bi vas napotil na odločitve Ustavnega sodišča, ki je o vseh volilnih zadevah glede lokalnih volitev v okviru svojih pristojnosti že odločilo: Zadeva Kovačič, Zadeva Šmarješke Toplice, Zadeva Zahteva upravnega sodišča. Več

  • Janša – novi evropski avtokrat

    Kot petarda je v slovenskem prostoru odjeknilo novo pismo slovenskega premiera evropskim voditeljem. Samo vsebino pisma je skoraj nesmiselno komentirati, tudi zato, ker se bodo z njo izdatno ukvarjali prav vsi k temu poklicani. Vrstijo se notranjepolitični odzivi, domača in tuja novinarska mnenja, kolumnistične sodbe, spletni izlivi državljanov. Prav nihče pa si zares ne postavlja nekega drugega vprašanja: zakaj, vragu, ravno pismo?? Več

  • Film tedna Izbrisana

    »Spoštovani Andraž Stevanovski, zahvaljujem se vam za vaš poduk o filmu Izbrisana in pogledu na tematiko, ki jo obravnava. A izbrisani niso bili fikcija, zato je prikazovanje tega dogajanja kot fikcija neustrezno. Sicer ne nasprotujem vašemu mnenju, nikakor pa se ne strinjam, da bi bilo karkoli cenzurirano. Namreč, če bi cenzura obstajala, potemtakem filma niti ne bi bilo (kaj pomeni cenzura mehkega etničnega čiščenja, o kateri govorite, ne razumem). Vsekakor pa se kljub svoji funkciji ministra za notranje zadeve ne bom odrekel pravici, da povem svoje (osebno) mnenje o slovenskem filmu. Več

  • Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Ali bralce sploh zanimajo volitve v zdravniški zbornici? Ali bodo rekli, da je to izključno zadeva zdravnikov in zobozdravnikov in da se jih to pravzaprav ne tiče? Pa ni ravno tako. Ni nepomembno, kdo bo pomagal kreirati zdravstveno politiko. V prvem krogu je sedanja predsednica Zdenka Čebašek Travnik dobila malo manj glasov kot drugo uvrščena zdravnica Tanja Petkovič in je zato izpadla iz nadaljnje »tekme«, največ glasov pa so namenili Bojani Beović, infektologinji, ki jo pogosto srečamo v medijih v vlogi vodje strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Več

  • Javno pismo: Le etičnost šteje

    »V 24 urah moram priti do cilja in se bom lahko vpisal v elitni klub izbrancev. Meni je ostala na razpolago do 24-ih ur še nekoliko manj kot ena ura. Kljub 23 urni poti, ki je bila za mano, kljub precejšnji izmučenosti, sem vedel, sem upal, da sem lahko prej kot v 24-ih urah na cilju. Trenutno so bili za to največja ovira krvavi žulji na obeh nogah, ki sem jih dobil v dežju čez smrekovško pogorje. Zato sem sezul čevlje ter v samih nogavicah začel teči proti izhodiščni točki svojega pohoda. Po 23-ih urah hoje sem tekel skoraj eno uro. Ne vem, od kje sem jemal moč. A je šlo. Toda na cilj sem pritekel slabih pet minut prepozno. Nisem se vpisal v knjigo, čeprav mi časa ni meril nihče drug kot le jaz sam. Nisem postal član kluba. Drugo leto bom poskusil znova«. Več

  • 20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Pisma bralcev

    Javno pismo ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju

    Spoštovani gospod minister, prof. dr. Vasko Simoniti, od marca, ko ste nastopili mandat, je področje kulture močno prizadela epidemija koronavirusa, dodatno pa ste ga prizadeli tudi z odločitvami na Ministrstvu za kulturo, ki ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov. 1. Ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi Zaradi zavlačevanja pri obravnavanju vlog za status samozaposlenih v kulturi ogrožate eksistenco številnih prekarnih delavk in delavcev v kulturi. Ti so v času epidemije že tako v težkem položaju in brez zagotovila prihodkov, zato bi kot kulturni minister morali skrbeti zanje nadvse zavzeto in odgovorno. Z neizplačevanjem pogodbenih obveznosti ter dolgotrajnimi postopki izdajanja pogodb ogrožate kulturno in umetniško produkcijo, delovanje in obstoj številnih kulturnih organizacij in spet posledično tudi eksistenco sodelujočih. V nizu škodljivih potez, ki ste jih sprejeli, je tudi poziv nevladnim organizacijam z Metelkove 6 k izselitvi. Gre za organizacije, ki zasedajo prostore na navedenem naslovu legalno in legitimno, ter delujejo v javnem interesu in pomembno prispevajo k slovenski kulturi, umetnosti, raziskovanju in izobraževanju. Številne v svojih prostorih skrbijo tudi za specializirane knjižnice in hranijo dragocene arhive, ki so pomemben del naše kulturne dediščine. 2. Neupoštevanje stroke in strokovnosti Zaradi sprememb, ki jih uvajate v Pravilnik o strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo, zmanjšujete avtonomnost in strokovnost teh komisij ter s tem ogrožate vrhunskost in demokratičnost kulturne in umetniške produkcije. Nižanje števila članov komisij na 3–5 (s trenutnih 5–7), vključevanje predstavnikov ministrstva (do dva predstavnika ministrstva, kar v primeru 3-članske komisije pomeni večino glasov) ter oblikovanje komisij ne na osnovi javnega razpisa, pač pa na povabilo ministra, ne zagotavljajo učinkovitejšega in strokovnejšega dela komisij, temveč predvsem odpirajo možnosti za politične odločitve. Več

  • Nemoč

    Prepričana sem, da bi v Sloveniji širjenje virusa obvladali, če bi nekatere ukrepe sprejeli pravočasno in ne čakali, da naši politiki pospravijo svoje počitniške hiše v bližnjih državah. Če so konec poletja strokovnjaki ugotavljali, da se je največ virusa prenašalo na zasebnih druženjih, bi jih morali nemudoma prepovedati in ne pustiti, da se je število dnevno odkritih okužb postoterilo. Več

  • Umetnost je provokacija

    Ljudje (si) radi razlagamo vedenje drugih, še posebno takrat, ko je to za nas pomembno. Razlagamo si njihova čustva, izjave in ravnanja ter velikokrat tudi razloge zanje. Lahko smo dobronamerni, a vseeno vnašamo v presojo svoje poglede in stališča ter se motimo. Še najbolj se približamo resnici, če povprašamo človeka, ali skupine ljudi, ki so nas z vedenjem »vznemirili«, kaj nam želijo sporočiti z njim. Več

  • Pankrti in drugi otroci

    Uradna slovenska katoliška cerkev je prejšnji teden sporočila, da bi morali ljudi, ki aktivno nasprotujejo predsedniku vlade Janezu Janši, »kazenskopravno« preganjati. Takšno sporočilo verske skupnosti se zdi prav grozljivo nenavadno, pa sploh ni, če ga umestimo v znani slovenski zgodovinski kontekst. Več

  • Uredništvo

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Desant na Metelkovo, 2.0

    V članku z zgornjim naslovom smo napačno navedli, da je poslanec Zmago Jelinčič svoje poslansko vprašanje v zvezi z Metelkovo 6 naslovil na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Seveda ga je naslovil na vlado, Zorčič pa ji ga je v skladu s predpisi le preposlal.  Več

  • Fašizoidna politika?

    Rekel je Kordiš „... so tudi mazači (med njimi)“. Seveda, v vsaki stroki so delavci, ki jim ne zaupamo kar tako - ne smemo jih pa kar imeti za mazače. Kordiš: izražaj se dostojno - mlad si še, poboljšaj se! Veš, obnese se. Več

  • Politika palice in korenčka

    Spoštovani. Več

  • Luksuz na Rožniku

    Odziv Zavoda RS za varstvo narave na članek z naslovom Luksuz na Rožniku: Več

  • Luksuz na Rožniku

    Novogradnja v Krajinskem parku Že podnaslov sestavka pove, za kaj pri obravnavani investiciji gre. Vendar »novogradnje« na tej lokaciji niso dovoljene. Niti stavb, niti »gradbeno-inženirskih objektov« (cest in podobnega). Nerazumljivo je, kako je mogoče, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdajal soglasje za novogradnjo, saj tudi varovalni Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (U.L. št. 78/2015) novogradenj na lokaciji ne dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem odloka (36. člen) opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in drugimi predpisi. Več

  • Zelenjavna juha namesto mesa?

    »Visokotehnološki« izdelki z rastlinskimi beljakovinami naj bi spominjali na mesne jedi, zlasti na jedi iz rdečega mesa. »Zrezki« iz soje so bili predstavljeni že pred več kot pol stoletja (1968) na konferenci o rastlinskih virih beljakovin za prehrano v Stockholmu, a se od takrat niso široko uveljavili. Visokotehnološki izdelki zahtevajo temeljito industrijsko obdelavo, z znatno uporabo tehnologije in energije in tako ta predelava ni prav trajnostna. Medtem so, zlasti v Evropi, nastali pomisleki in zadržki v zvezi z uporabo soje. Na evropskem tržišču soja pretežno izvira z območja Amazonke, velik del jo je gensko manipulirane, kar omogoča intenzivno rabo herbicidov. Izdatna raba herbicidov škoduje biotski pestrosti kopenskih in vodnih organizmov na širokem območju. In ne nazadnje, južnoameriško zagotavljanje soje za našo živinorejo pospešuje nasilno spreminjanje gozdov v njive in posledično v opustošena območja. Več

  • Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

    V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika. Več

  • Molitev za zdravo pamet

    Kot redni bralec Mladine sem z zanimanjem prebral prispevek Jureta Trampuša z naslovom Molitev za zdravo pamet. Zahvaljujem se za simpatično pobudo, naj molim za zdravo pamet vseh. Tudi sam sem razmišljal v tej smeri in sprejel odločitev, da bo v Starem Velenju odslej sveta maša za zdravo pamet vsak mesec. Popolnoma namreč soglašam z Juretom Trampušem, da zdrave pameti ni nikoli preveč. Pravzaprav mislim, da je je v naši družbi odločno premalo. Ne glede na politično, versko, narodno ali kakršno koli drugo pripadnost, da se razumemo. Nekoč je bilo običajno, da so ljudje redno molili za zdravo pamet. Danes tega skorajda ni več. Kar bi po moje morali spremeniti. Zdrava pamet je namreč pogoj za strpnost, spoštovanje in dialog. Česar danes nimamo ravno v izobilju. No, pri sveti maši pred županskimi volitvami v Velenju smo seveda molili za zdravo pamet vseh. Saj jo vsi potrebujemo. Več

  • Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

    Papir vse prenese - NLZOH ni edini javni zdravstveni zavod, ki mu je država dodelila izvajanje medicinske mikrobiološke dejavnosti. Več

  • Politika lepih misli

    Za javnost so bile natisnjene in objavljene štiri dokumentirane knjige o trgovini z orožjem v obdobju osamosvajanja Slovenije in ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Avtorji teh knjig so pri tem tvegali celo svoje življenje, ker so z dokumenti iz arhiva dokazali velika kriminalna dejanja tudi osebam, ki so sodelovale pri osamosvajanju Slovenije in ob tem postali pomembni slovenski politiki. Med njimi so bili, nekateri so še vedno tudi v vladah Republike Slovenije. Ob takih ugotovitvah se postavljajo zanimiva in resna vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore. Več

  • Opravičilo

    V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hojsova parcela zapisal, da je eden od štirih kupcev večjega zemljišča bil tudi Tadej Peter Dovšak. Zapisali smo, da je Dovšak bil nekoč predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Predstojnik ljubljanske očesne klinike je dejansko bil njegov oče Peter Dovšak. Vsem prizadetim se opravičujem.  Več

  • Argument: Nazaj v temo

    Kostrivnice do pred kratkim nisem poznal. Po slikah na spletu sodeč gre za prijeten kraj v okolici Rogaške Slatine, kjer sem že bil kot otrok – iskat smo šli stare starše, ki so preživeli nekaj dni v toplicah. Očitno se ljudje v okolici trudijo v te kraje pritegniti tudi novo prebivalstvo, saj se trenutno gradi nova stanovanja. Ko sem v teh dneh bolj kot ne po naključju izvedel za Kostrivnico, sem v članku Nazaj v temo v spletni izdaji Mladine prebral, da imajo v Kostrivnici tudi društvo. Samo po sebi nič posebnega – kot veliko drugih manjših in večjih slovenskih krajev. V enem izmed društev sem bil pred leti tudi sam aktiven član. Lepo nam je bilo, bili smo pridni in skupaj preživeli veliko lepih trenutkov. Gotovo je tako tudi v društvu v Kostrivnici. No, vsaj za nekatere med njimi … Mladinsko društvo Kostrivnica ima namreč eno veliko težavo. Društvo je del Mladinskega sveta Rogaška Slatina, katerega predstavn_ice so v enem izmed družbenih omrežij nedavno izrazile podporo LGBTIQA+ skupnosti. Natančnega ozadja sicer ne poznam, vendar je to načeloma pozitivno dejanje, posebno če za njim stoji kako konkretno prizadevanje, dejavnost. Mladinski svet je domnevno prejel javna sredstva za svoje aktivnosti, s katerimi pa se – sodeč po uradnem (?) komunikacijskem kanalu Mladinskega društva Kostrivnica na taistem družbenem omrežju – kostrivniško članstvo ne strinja v celoti. Po lastni navedbi v spletni objavi ga moti „nesprejemljiva promocija idej, ki niso v skladu z večinskimi družbenimi normami in z večinskim stališčem mladih v [njihovem] kraju.“ In nadalje: „Temam, aktivnostim in dogodkom, ki delijo ljudi, se mora Mladinski svet Rogaška Slatina izogibati […]“. In to je težava kostrivniškega društva ter s tem težava slovenske družbe na splošno. Več

  • Intervju: Tjaša Pureber

    Ena od Mladininih novinark, ime ni bistveno, je s svojim načinom pisanja in postavljanjem vprašanj ustregla oblastnikom, ki si v naši državi, ne glede na strankarsko pripadnost, želijo odriniti na obrobje »mrtvo« kulturo, ki jo enačijo s kulturno dediščino. Če površno pisanje ob tem med seboj spre ustvarjalce, poustvarjalce, kulturnike v javnih zavodih, prekarne delavce in še koga, toliko bolje. Več

  • Madžarska lokomotiva

    Vsak dan lahko opazujemo in poslušamo, kako Janša s svojo stranko oziroma somišljeniki ruši vse pridobitve demokracije in normalnega življenja v tej ubogi Sloveniji. Že tako je na tleh, izčrpana od tajkunov in ostalih (b)(g)angsterjev, sedaj pa še politično drsimo vsak dan bolj v neofašizem. Še malo, pa bomo tam, kjer se začne tipična policijska država, ki jo Hojs že pridno sestavlja, in zavladal nam bo popoln avtokratizem, če se ne bo zgodil kakšen čudež. Postali smo slabši od vsake zaostale republike, kulturni nivo naših politikantov je na ničli, seveda ne more biti na višjem nivoju, če sam Janša obklada zaslužne in mednarodno priznane profesorje, književnike, igralce in ostale umetnike z abotneži, izmečki, podganami, kurbami itd.itd. – njegov repertoar psovk je neomejen! In to počne takoimenovani državnik, ki za sabo vleče svojo verujočo množico in ta množica vidi v njem rešitelja (pred kom pa??) in slepo naseda na vsako njegovo finto – seveda, take rabi on! Takšne ljudi se da uspešno komandirati. Naj bo raja nekulturna, nevzgojena, nešolana, neinteligentna! On bi rad celo Slovenijo spremenil v ’vrt’ poslušnosti in izpolnjevanja ukazov – to bi bila seveda idealna množica zanj. Več

  • Desant na Bled

    Organiziran je bil tako, kot že nekoč. Mogoče so udeleženci desanta sedaj bolj »poštirkani«, in si še niso nadeli formalnega naslova, so pa že nekakšen politični naslednik nekdanjega Kominforma. Priključila se mu je celo dežela, ki prej nikoli ni hotela, da bi bila del držav pod rigidnimi ukazi iz enega komandnega centra. Nekdanji je sicer zamenjan z drugim, javno manj vidnim oligarhom, ki mu gre močna EU čedalje bolj na živce. Sekretarji novega Kominforma pa postopoma uveljavljajo v svojih državah skoraj identične ukrepe. Za odločanje ne potrebujejo pooblastil, sklepov demokratičnih inštitucij, pač pa prav tisto, kar smo še pred nedavnim, sploh pa po letu 1970 obsojali kot enoumje in zato nesprejemljivo za neko zdravo progresivnost. Več