Populističmi udar

Začela se je predvolilna kampanja na temo Nato. DZ je podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, zato bodo v Gibanju Svoboda predlagali posvetovalni referendum o članstvu v Natu. To je v resnici pravo vprašanje za državljane. »Golobu je težko krmariti med Scilo in Karibdo,« me prepričuje prijatelj. »Ker smo v Natu, pravi desnica, morajo naši vodilni pridno, dosledno izvajati »dogovorjeno«, samo to je odgovorna politika, sicer smo nezanesljiv partner. (Pa je njihova vlada »odgovorno« dvignila prispevek na 2% ali to velja samo za Golobovo?) Istočasno pa bi mnogi z leve sredine ploskali, če bi se uprli in »šefom rekli ne, sicer so servilni, brez hrbtenice ... Golob za mnoge slabo, nerazumljivo pove, kakšna je njegova strategija, očitajo mu izmikanje, a treba ga je poslušati med vrsticami. Njegov pristop v areni, kjer odloča moč, je za nekoga diplomatski, za drugega pa manipulativen. Šefom lahko razloži vse o naši sprejeti resoluciji, ne more pa jim naravnost blekniti, da bomo prispevali samo toliko, kot bomo sami hoteli …« Zanimivo, si mislim, očitno pa niti svojih koalicijskih partnerjev ni prepričal.

Populistični udar

V uvodniku Populistični udar je Mladinin odgovorni urednik Grega Repovž zapisal nekaj, česar v slovenskih medijih sicer redko zasledimo; in sicer, zapisal je: »Začeti moramo pri osnovnih dejstvih«. Ta sila nenavaden predlog se je nanašal na predstavo za javnost, ki sta jo uprizorila politična voditelja manjših koalicijskih partneric Asta Vrečko (Levica) in Matjaž Han (SD) po sprejetju deklaracije na vrhu Nata v Haagu (24.-25. junija). Oba sta v en glas trdila, da dviga proračunskih izdatkov na 5 procentov BDP nikoli ne bi podprla, da bi se medijsko poročanje na koncu zreduciralo le na vprašanje »ali je res mogoče, da nihče iz Levice in SD ni opazil in prebral izhodišč za vrh Nata« (N1, Na vladi potrdili: izhodišča za vrh Nata so bila ministrom na voljo že dan pred sejo vlade, 27.6.2025). Zato je treba razjasniti osnovno dejstvo, ki ga vladna izhodišča omenjajo le mimogrede in ob kar se nihče, torej ne koalicijski partnerici, ne mediji, ne strokovnjaki za mednarodno varnost in obrambo, niso spotaknili. Gre pa za omembo sklepov posebnega Evropskega sveta o evropski obrambi (6. marec 2025) v 3. točki vladnih izhodišč, v luči katerih je treba brati zaveze šefov vlad in držav Nata. Namreč, sklepi Evropskega sveta z marčevskega srečanja bi državljane in državljanke držav EU morali skrbeti najmanj tako, ali pa nemara celo bolj kot napoved izjemnega povečanja proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na 5 procentov BDP, kot na primer: V točki 6.d) Evropski svet poziva Upravo guvernerjev pri Evropski investicijski banki (EIB), da naj nujno nadaljujejo s prilagajanjem praks EIB za posojila obrambni industriji, zlasti s ponovnim vrednotenjem seznama izvzetih aktivnosti in s povečanjem obsega razpoložljivih sredstev na področju varnosti in obrambe. V točki 6.f) svet identificira seznam prioritet za delovanje na ravni EU v skladu z dosedanjim delom v okviru Evropske agencije za obrambo ter v popolni koherenci z Natom (full coherence with NATO). V 9. točki sklepi Evropskega sveta napovedujejo sprejem Bele knjige o prihodnosti evropske obrambe (Bela knjiga), ki jo je Evropska komisija tudi sprejela 19. marca 2025. Iz 21-stranskega dokumenta pa izdvajam le en cilj iz obrambnega omnibusa poenostavitev (Defence Omnibus Simplification), ob katerem me je spreletel srh, in sicer, da je cilj »odpraviti ovire, povezane z dostopom do financiranja, vključno investicije ESG«.

Ko selektivni spomin postane politično orožje

A ni nenavadno, da se Evropski parlament ukvarja s polpreteklo zgodovino Slovenije ter s sprejemanjem resolucij poziva našo vlado k ohranjanju spomina na žrtve komunizma, medtem ko ob dejanskem genocidu, ki se odvija pred našimi očmi v Gazi, namenja le mlačne besede in humanitarne prošnje?

Gospod predsednik Robert Golob

5. junija smo vam ob protestu v podporo Palestini poslali pismo, v katerem smo Vlado Republike Slovenije pozvali, da ukrepa proti državi Izrael. Našteli smo 6 konkretnih ukrepov in vas pozvali, da se glede njih javno opredelite do 16. junija.

Teologi iščejo bližnjice, kako priti v javne šole

Pred časom smo z Izjavo, ki jo je podpisala celotna pedagoška in psihološka stroka v Sloveniji, vlado opozorili, da je uvajanje psihoterapije v šole, kot to predvideva predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti nesprejemljivo. Zdaj amandma 26. člena predvideva, da bi se psihoterapija lahko izvajala v prostorih šole v okviru javne zdravstvene mreže, podobno, kot je na šoli zobozdravnik.

“Spoštovani!”

Spoštovani gospod urednik!

Izjava ob Svetovnem dnevu beguncev

“Evropska politika vsako leto glasneje poudarja pomembnost demokratičnih vrednot in zavez k spoštovanju človekovih pravic, enakopravnosti, dostojanstva in solidarnosti, hkrati pa sistematično poglablja režim odvračanja, zapiranja meja in deportacij. Predvsem v zadnjih dveh letih zaznavamo povečano dejavnost pri nastajanju novih strategij, akcijskih načrtov in svežnjev ukrepov, ki naj bi prispevali k izboljšanju dostopa do azila in ustreznejši zaščiti ter sodelovanju pri reševanju migracijskih izzivov, v praksi pa gre nemalokrat za birokratsko kuliso, ko se ljudem odvzema pravica do zaščite in za sistemske odmike od temeljnih pravnih in etičnih standardov.

Spoštovani ministri Bojan Kumer, Matjaž Han in dr. Aleksander Jevšek

Pred tednom dni je prvi mož Petrola Saša Berger na novinarski konferenci napovedal, da ustavlja vse razvojne investicije v Sloveniji, zamrzuje izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev, revidirali bodo dobaviteljske pogodbe. Včeraj je Petrol napovedal, da bo začasno zaprl štiri bencinske servise, za torek pa so med 12. in 13. uro zagrozili zapreti vsa prodajna mesta, pa se tik pred zdajci premislili.

Napovedani dvig obrambnih izdatkov

V KSS PERGAM z veliko zaskrbljenostjo spremljamo poročanje medijev glede domnevne podpore Republike Slovenije predlogu za dvig izdatkov za obrambo na raven 5% BDP do leta 2032 na vrhu NATA. Opozarjamo, da bi utegnila imeti morebitna podpora takšnemu dvigu izdatkov za obrambo negativne posledice na blaginjo prebivalstva Slovenije, še posebno negativne posledice bi ta odločitev lahko imela na blaginjo najbolj ranljivih skupin in na njihov materialni položaj. Opozarjamo tudi, da javnosti niso bile predstavljene posledice napovedanega izjemno velikega povečanja obrambnih izdatkov, niti ni bila o tem opravljena široka javna razprava.

Netanjahujeve uresničene sanje

V članku „Netanjahujeve uresničene sanje“, Mladina, št. 25, ddr. Rudi Rizman lepo opiše propad ameriškega „afganistanskega modela“, ko so ZDA po dveh desetletjih talibom podarile zmago.

Medvedja usluga

Ministrstvo za naravne vire in prostor je maja izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov in pri tem navaja, da je odstrel potreben zaradi preprečitve resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Če bi bilo to res, potem te škode in nevarnosti za ljudi ne bi bilo, saj se enak razlog za odstrel pojavlja praktično vsako leto, pri čemer se v zadnjih letih pobije okoli 200 medvedov na leto. Očitno gre za neučinkovit ukrep. Da v ozadju ni preprečitev resne škode in zagotavljanje varnosti ljudi, kaže tudi dejstvo, da bo odstrel trajal kar leto in pol. Če bi res šlo za navedeno, bi država odstrel izvedla npr. v roku enega ali dveh mesecev in tako preprečila resno škodo in zagotovila varnost ljudi. Ali bo ministrstvo, ki je izdalo dovoljenje za odstrel, odgovorno za vso škodo, ki jo bodo povzročili medvedi v času tako dolgega odstrela? In za ogrožanje ljudi?

V imenu žrtev

Leta 2001 smo se zavezali, da bomo na strani žrtev trgovanja z ljudmi. Naša zaveza je še danes trdna. Standardi pomoči, ki smo jih tekom let razvili, so visoki. Javno se oglasimo redko, vedno pa takrat, kadar se pojavijo poskusi zniževanja že doseženih strokovnih standardov na področju zagotavljanja pravic žrtev trgovanja z ljudmi in njihovo omalovaževanje. V program Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varnem prostoru je bilo v letu 2024 vključenih pet filipinskih državljanov. Osebe so bile del zgodbe, ki smo jo lahko slišali v prispevku oddaje Tarča dne 15. 5. 2024 – zgodbe o delovnem izkoriščanju, kršenju človekovih pravic in hudem nasilju. Vsi filipinski državljani so bili z naše strani prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi. Pogumno so se odzvali vabilu Tarče, da sodelujejo in podajo svojo izjavo. Da povedo svojo zgodbo. Kar so tudi storili – nekateri s solzami v očeh, a tudi z ogromno iskrico poguma in borbenosti. Predvsem pa z zaupanjem, da v Sloveniji deluje sistem zaščite žrtev in pregona storilcev. Zgodba, o kateri je poročala Tarča, je bila novica za en dan. Kaj je skupno vsem žrtvam trgovine z ljudmi? To, da izgubijo svoj glas, možnost izbire, postanejo preslišane in nevidne. In ponovno je bil njihov glas preslišan. Nepomemben.

Reči genocidu genocid

Spoštovani, v zadnjih mesecih smo v Sloveniji spremljali pomembne politične korake v podporo palestinskemu ljudstvu – med njimi tudi zgodovinsko priznanje Palestine kot samostojne države. Več politikov, organizacij in državljanov je javno izrazilo ogorčenje nad dogajanjem v Gazi in obsodilo vojna ravnanja Izraela kot zločinska, nekateri celo kot genocidna.

Reči genocidu genocid

Spoštovani, naša vrla predsednica Nataša Pirc Musar je nekako legalizirala rabo pojma genocid za strahote, ki jih Izrael počenja v Gazi. Ampak Netanjahu tega genocida nikakor ne bi mogel počenjati sam, če ne bi imel vsemogočnega pokrovitelja v Donaldu Trumpu. Ko je ta ameriški borzno-nepremičninski poslovnež predlagal – če ne kar ukazal – da se morajo Palestinci izseliti iz svoje domovine v Gazi, so izredno redki spoznali, za kaj gre. In za kaj gre?

Reči genocidu genocid

Najprej, že pred sto leti, so začeli prihajati po Palestince. Potem so prišli po Iračane in po Sirijce in Libanonce in zdaj še po Irance. Ne misliti, da ne pride čas, ko bodo prišli tudi pote.

Konec nemške zgodbe o požigu Reichstaga

Okroglih osemdeset let je očitno pravi trenutek, da se je sesula tudi posebna nemška zgodba o požigu Reichstaga. Medtem ko je ves svet izhajal iz prepričanja, da so nacisti požar ne samo temeljito izkoristili, ampak tudi, da so ga organizirali, so v Nemčiji od leta 1959 verjeli, da jim je požar, ki ga je podtaknil mladenič Marinus van der Lubbe, padel po srečnem naključju v naročje. To verzijo zgodbe so vnesli v šolske učbenike in celo v Brockhausov leksikon. Avtorju tega konstrukta, sodelavcu spodnjesaške Službe za zaščito ustave Fritzu Tobiasu, je prisluhnil urednik Spiegla, Rudolf Augstein, in izšla je serija v enajstih nadaljevanjih. Dvome o prepričljivosti tega spisa je spravil z mize nadvse ugledni zgodovinar z münchenskega Instituta za sodobno zgodovino Hans Mommsen. Po tej razlagi naj bi bil Marinus van der Lubbe mlad anarhist, ki je sam vdrl v stavbo Reichstaga in zakuril ogenj z netilci za podžiganje kurjave. In tej zgodbi so v takratni Zahodni Nemčiji verjeli in jo sprejeli za uradno. Dvomljivci so veljali za »teoretike zarote«. To pa se je zdaj sesulo. Kot poroča tednik Stern (28.5.2025), tudi na sramoto pokojnega profesorja Mommsena, ki je dal zgrešeni teoriji neupravičeno posvečenje. Avtor članka je Berlinčan Uwe Soukup, ki je leta 2023 sam izdal knjigo o požigu Reichstaga in nasledkih za demokracijo. .

Dobri človek Pahor

Poskušajmo najti odgovor, zakaj bi 62-letni Borut Pahor, slovenski „kralj instagrama“, ogrozil donosno podjetniško kariero s polarizirajočo izjavo? V to, da je Borut Pahor vnaprej vedel, da bo z zanikanjem genocida nad Palestinci sprožil vihar v slovenski javnosti, sploh ne dvomim, saj so v napovedi intervjuja zapisali, da bo „tokratni intervju brez dvoma odmeval“. Še več, na to da bo javno zanikal genocid, se je Borut Pahor „pripravil“ (sicer, če me vprašate, se je pripravil zelo slabo), saj ne samo da je podal oceno, da v Gazi ne gre za genocid, temveč se je celo spustil na polje pojasnjevanja „zakaj tako meni“.

Medvedja usluga

Ob vsakem nesrečnem srečanju medveda in človeka se začne razprava, kjer se krešejo zelo različna strokovna in čustvena mnenja. Tako je tudi sedaj ob hudo poškodovani ženski. Prebiramo lahko zelo različna mnenja že o tem, koliko je sploh medvedov na nekem območju. Še nobena vlada ni dala odstreliti toliko medvedov kot sedanja, ki je odredila za odstrel letos kar več kot 200 medvedov. Ob tem pa je že osnovna težava v tem, da so presoje o številu medvedov zelo različne. Najbolj zanesljivo je število medvedov ugotovljeno na podlagi genskih vzorcev v iztrebkih, ki dokazuje, da jih je 650. Predvideni odstrel več kot 200 medvedov bi torej določil odstrel kar tretjino populacije!

Pismo poslancem Levice

Trenutno v parlamentu obravnavate predlog zakona o psihoterapiji in kot sem razumela vašega poslanca M. Jakopoviča, ga podpirate. Kako lahkotno in populistično mi zveni vaše stališče - stališče iz ust nepoznavalcev tematike - in kako nerealna so v resnici vaša pričakovanja. Menite, naj bi s predlogom zdravstvo pridobilo kapacitete za obvladovanje krize duševnega zdravja, hkrati pa se bodo lahko s tem področjem ukvarjali le usposobljeni in izobraženi ljudje, ki bodo delo opravljali po jasnih in varnih kriterijih. Sami superlativi.

Več Grimsa!

Spoštovana Stanka Prodnik.

Zanikanje genocida

Članek z zgornjim naslovom v 22. številki Mladine dobro pojasni izvor mržnje do Palestincev pri Evropejcih in Američanih, nič pa ne pove o izvoru genocidnega ravnanja pri Izraelcih. Običajna predstava, da so Združeni narodi po holokavstu ustanovili državo Izrael, kamor so se priseljevali preživeli Judje, namreč ne drži. Ideja o obnovitvi svetopisemske judovske države je projekt cionizma, nacionalističnega gibanja, ki je nastalo konec 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni pa so idejo že pričeli uresničevati s priseljevanjem evropskih in ameriških Judov. Priseljevanje je bilo vedno številčnejše, tako da se je judovsko prebivalstvo do štiridesetih let v Palestini že potrojilo. To je pripeljalo do prvih sporov in uporov avtohtonega arabskega prebivalstva. Državo so si Judi priborili tudi s terorističnimi akcijami paravojaške organizacije Irgun v štiridesetih letih.

Evropska politika se prebuja

Skoraj sem prepričana, da nihče ne razume, kaj trenutno preživljamo, kam tavajo naše misli in kaj občutijo naša srca – mi, Palestinke in Palestinci, še posebej iz ljubljene Gaze.

Kdo šraufa glave?

Dve objavi, ena kot komentar k članku Kdo šraufa glave, objavljenem v Mladini št. 20 z dne 16.5. letos in druga z naslovom Pisal zakon, ki mu odpira vrata do javnega denarja, objavljenem v Večeru, dne 21.5. letos sta me spodbudila k temu pisanju. Prvi v Mladini, kjer me je presenetil slog razmišljanja osebe, čigar nepristranost v kritičnih pogledih na različne družbene pojave pri nas sem doslej postavljala visoko, in drugi, v Večeru, ki v raziskovalnem novinarskem delu nazorno razkriva psiho-dinamsko ozadje, kako je nastajal oziroma ne bi smel nastajati zakon o psihoterapevtski dejavnosti v slovenskem zdravstvu.

Vstajenje križanega

»Vsi smo Janše« je oznanjal šablonsko natisnjen slogan navijačev Janeza Janše pred celjskim sodiščem«, je razbrati v Mladininem članku Vstajenje križanega.

Zakaj umetnost izginja iz javnega prostora?

Čeprav zakon od leta 2017 predpisuje, da mora biti del sredstev javnih investicij namenjen umetniški opremi, se ta določba skoraj ne izvaja.

Predsednica

Kaj pa, če kariera državne uradnice Saše Jazbec le ni tako brezhibna?

»Prekleta Gorica« in Giro

Kolesarji “Gira », krožne dirke po Italiji, bodo 24.maja 2025 prečkali mejo s Slovenijo in vstopili na področje Nove Gorice. Rekli bi, nič novega, nič posebnega. Giro je večkrat prečkal meje ali startal z nove lokacije. Tokrat so prvič pedale potisnili v Albaniji ... A v Gorici bo, kot kaže, posebna, simbolična etapa.

Test

Po referendumu je potrebno sliko družbenega testiranja nekoliko razširiti. Po dolgem času je desnici uspel spet met in to na državne stroške: ugotovila je, da ima nekaj manj kot 25 % delež volilnega telesa in toliko jih je tudi prišlo izkazati svojo pripadnost. In to preštevanje jim je uspelo na državne stroške. Pri tem je nehote vsa desnica pokazala neverjetno enotnost. Imeli so popolnoma enake agresivne, populistične nastope, z navajanjem argumentov, ki to sploh niso bili.

Po referendumu o državnih rentah

Na nedavnem referendumu se je odločalo, kdo naj odbira umetnice in umetnike, ki bodo uživali državno rento – strokovne komisije ali vsakokratni minister-ministrica. To vprašanje ni mučilo kaj dosti ljudi, ljudstvo niti ni vedelo, da obstaja. Vse dokler ni poslanec SDS Andrej Hoivik razglasil, da se na tem vprašanju lomi elitizem sedanje vlade in maščujejo krivice vladne pokojninske reforme. Izjemna mobilizacija, ki se je posrečila pobudnikom referenduma, je vredna premisleka.

Sodobne spovednice

Novinar Luka Volk v članku z naslovom »Sodobne spovednice« pisanje odpre z obetavno premiso – opozarja, da se odklone, ki so posledica sistemskih družbenih nepravičnosti, skuša neposrečeno reševati z individualiziranimi oblikami pomoči, pri tem pa se posameznika, ki je žrtev sistemskih neenakosti ali celo krivic, obravnava kot odgovornega za nastalo stanje. Nato pa skuša v nadaljevanju prispevka težave in nevarnosti prihajajočega zakona uravnotežiti z nekaterimi zgodbami iz zdravstva in sodnega izvedenstva, ki s samim Zakonom o psihoterapiji v resnici nimajo nobene zveze.