• Vprašanja organizatorjem Slovenskega knjižnega sejma

    Spoštovani, v imenu zainteresirane javnosti z namenom širše debate in izboljšanja obstoječega stanja prireditelje Slovenskega knjižnega sejma (SKS) po tem, ko v komunikaciji na socialnem omrežju nisem prejela odgovorov, še javno sprašujem: 1) Kdo določa ceno za kvadratni meter stojnice na SKS in zakaj je slednja, ob upoštevanju aktualnih parametrov na slovenskem založniškem trgu in slovenske knjigotrške realnosti, 122 €/m2 (z DDV 148,84 €)? Čemu Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) v primeru, če ceno določa Cankarjev dom (CD), ne izpogaja boljših pogojev in drastično nižjih cen za svoje članice_ ter vse ostale sodelujoče na sejmu? 2) Vsota sredstev najetih površin za stojnice, izračunana po podatkih, dostopnih na spletni strani SKS, znaša za 1279 m2 156.038 € (z DDV 190.366,36 €), v kar niso vključeni Bazar malih založnikov v drugem preddverju (28 x 180 € = 5.060 €, z DDV 6.168,80 €), stojnica Ljubljane, mesta literature ter stojnica države gostje (skupno 57,5 m2 = 7.015 €, z DDV 8.558,30 €), kar skupno znaša 168.113 € (z DDV 205.093,46 €). Lahko ta izračun potrdite oz. po potrebi korigirate? 3) Kako natančno so ta sredstva razdeljena? Kdo prejme kakšno vsoto in za kaj natančno se porabi? 4) Po nekaterih navedbah obstajajo na SKS popusti za določene razstavljavce_. Lahko javno potrdite oz. ovržete te navedbe? Če obstajajo, po kakšnih kriterijih se podeljujejo ter kdo, v kakšnem obsegu ter zakaj jih je deležen? 5) Kakšno konkretno je pri organizaciji SKS razmerje med ZKZK in CD? Kakšna so pogajalska razmerja in kdo konkretno odloča o čem? 6) Zakaj je nujni predpogoj za udeležbo na SKS vpis v (elektronski) katalog razstavljavcev_ in zakaj ta vpis stane 110 € + DDV = 134,20 €? 7) Kdo določa cene električnih in internetnih priključkov na sejmu, čemu je za 6 dni trajanja sejma dopuščena tarifa električnega priključka na razstavljavca_ 70,76 € v predplačilu (do 1. 11.) oz. 86,47 € po 2. 11. ter zakaj oboje ni brezplačno vključeno v ceno najema prostora za stojnico? 8) Zakaj ZKZK dopušča tako drastično slabšanje pogojev postavljanja in podiranja stojnic, ki so absolutno podrejeni programu CD in so za posamezne prostorske nivoje različni, kar je diskriminatorno, in za svoje članice_ in ostale sodelujoče ob omenjenih cenah/m2 stojnic ne izpogaja sprejemljivih osnovnih delovnih pogojev? Več

  • Oče naroda s krvavimi rokami

    Med slovenskimi osebnostmi 20. stoletja vsekakor izstopa Rudolf Maister. 30. oktobra 1918 je Mariborski (nemški) občinski svet razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Maister je nemudoma prevzel v mestu vojaško oblast; slovenski Narodni svet za Štajersko pa ga je podprl in mu podelil generalski čin. Prevzel je vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko ter pripravil vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Več

  • Popolna družina

    Spoštovani, pišemo vam glede članka z naslovom »Popolna družina« avtorja Izaka Koširja, ki je bil 30. novembra objavljen v Mladini št. 48 in njeni spletni izdaji. Več

  • Koline

    Pa smo le dočakali dan, ko bomo poleg Tepanjčanov tudi Američane nadmodrili! Širni svet ve, da smo jim najprej poslali osnove ustave, nato smo jim poslali prvo damo, sedaj pa jim bomo poslali še učitelje (najbolje tiste, ki spoštujejo pravilo: če ne znam, bom pa druge učil). Tako bo kolonializem pouka angleščine v naših vrtcih in šolah s pošiljanjem naših učiteljev v ameriške šole uspešno zaključen. Vmes smo že poslali tisoče mladih strokovnjakov, ki so prav tako šli praviloma v angleško govoreče države, saj je edini pogoj univerzitetna izobrazba in dobro (govorno, bralno, pisno) znanje angleščine. V Ameriko smo poslali tudi predsednika naše države, ki menda govori angleščino celo z izbornim naglasom. Tam pa je pri ženi ameriškega predsednika očitno pretiraval z ustrežljivostjo in besedo love (vzeto iz besede Slovenija), pa ga je ameriški predsednik, kot kaže slika, ročno odstavil na drugo stran. Več

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani gospod Šauperl. Kljub polstoletnemu bivanju v Ljubljani se še vedno čutim tudi Štajerca. Tudi zato Štajercev nimam za omejene. Že večkrat sem bil tudi v Dupleku in zdi se mi lep kraj. Seveda pa je majhen. To ne pomeni, da so ljudje iz majhnih krajev majhni. Majhni pa so tisti, ki hodijo v majhne kraje zato, da bi bili videti večji. Samo to sem hotel povedati, ko sem v kolumni o naši politiki, ki se v tujih prestolnicah praviloma čuti majhno, manjvrednostne občutke pa si rada zdravi z v glavnem praznimi, ritualnimi obiski po domačih »provincah«, postavil Sp. Duplek v naslov. Več

  • Ne država, drža

    Spoštovani, pomembna je akcija, bolj kot drža. Več

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani, Jugozahodno od Trojan se je razpaslo, da kadar hočete predstaviti Slovenca-Butalca, uporabite nek rovtarski naglas ali pojme, kot je „Sp. Duplek“. 1) v Sloveniji obstaja 45 priznanih (menda ja enakovrednih!) narečij, 2) (vam smešno ime) Duplek - morda zaradi duplin v peščenjaku ob Dravi, zaradi pojma „duplirati“ ali „ducat“ iz Rimskih časov (od tu je svetobarbarski kamen, s katerim je zgrajenega polovica Ptuja od Rimljanov sem) tudi zaradi priznanih splavarjev - naj za vas bo nekaj več kot le prispodoba za omejence, 3) bližnji Ptuj bo star 1950 let! - za onkrajtrojance pa so ti krajani kar-pač-že; Duplek je sosed Ptuja!, 4) grad Vurberk je bil odločilen branik v ponavljajočih se turških vdorih, 5) ste brali Partljičevo knjigo o Dupleku?, 5) ko boste onstran Trojan a) v govorjenju uporabljali tudi drugi slovnični sklon, b) nehali med dva soglasnika vrivati samoglasnik, c) se nehali izražati kot „ ... 2 milijona Slovencev in pol ...“, č) nehali v stavkih postavljati glagol na koncu, ... tedaj vam bomo morda blagohotno dovolili, da se nas kdaj tudi šaljivo spomnite! Več

  • Pravica ali grožnja?

    Pozdravljeni, v članku „Pravica ali grožnja“ g. Črnič sprašuje, kaj je laična šola: tista, ki izhaja iz tega, da smo vsi enaki ali tista, ki upošteva različnost učencev? Več

  • Ne država, drža

    Spoštovani, nekako na prelomu iz stare oblasti v novo se je pri nas zganjalo mnogo protislovanskega, ne samo protijugoslovanskega. Nekateri ihtavi osamosvojitelji so hoteli z ulic in gostiln pregnati čevapčiće, ražnjiće … kar vso balkansko kulinariko. Teh besed se ni smelo javno uporabljati. Več

  • Orbanov napad

    Spoštovani, že dolga leta sva redna gosta Lendavskih toplic. Hotel Lipa nas vdano pričakuje ob termalnem kopališču in velikem lipovem parku. Voda s parafinom ima blagodejne učinke na telo, dobrovoljni gostitelji pa kljub slabim plačam poskrbijo za dobro vzdušje. Uživava ob pogledu na Lendavske gorice, ki jih krasi trta, nanizana v skoraj pravilne geometrijske like. Ob sprehodih med njimi sva lahko do nedavnega srečevala zidanico pisatelja Miška Kranjca. Zdaj se je, žal, porušila, ker se niso znali dogovoriti za plačilo obnove. Na vrhu goric se kot veliko prepleteno štorkljino gnezdo daleč naokrog (po štirih državah) bahavo ozira razgledni stolp. Bilo je veliko kritik na njegov račun, preden so ga zgradili. Zdaj pa je »Vinarium« postal izredno priljubljena zanimivost. Na drugi strani toplic se raztezajo širne prekmurske ravnice, ki netijo občutke miru, odprtosti in svobode. Rada prihajava v ta posebni kotiček naše dežele. Med domačini ni bilo težko najti pravih prijateljev, ki se radi večkrat pohvalijo, da govorijo najbolj pravilno slovenščino v državi. Mislim, da imajo celo prav. Po mestecu odzvanja tudi madžarščina, zdi se, da vedno bolj glasno in pogosto. Normalno, bomo rekli, če gledamo od daleč, saj tu prebiva madžarska manjšina. Več