-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pisma bralcev
Odločitev o Gorenjski bolnišnici
V času od 20. marca, ko je bila sprejeta odločitev vlade, da bo Gorenjska bolnišnica umeščena v Kranju, do danes, je bilo izraženo nestrinjanje vseh gorenjskih občin vzdolž Save Dolinke in Save Bohinjke. Kot rojena Jeseničanka, nekdanja sodelavka ter stalna spremljevalka razvoja zdravstva na Jesenicah moram povedati tudi svoje nestrinjanje glede umestitve Gorenjske bolnišnice v Kranju. Strinjam se z jeseniškim županom, da je ta odločitev v celoti politična. Lahko trdim, da je narejena na pomanjkljivih analizah, morda celo brez kakršnih koli analiz.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pisma bralcev
V članku Umetnost preživi človeka, zapisu o ponovitvi petdesetletne gledališke predstave Noordung 1995 – 2045, sem pri naštevanju igralske zasedbe pomotoma izpustil Damjano Černe. Igralka je brez dvoma eden od ključnih stebrov te izjemne predstave, in moja naloga je bila, da to tudi poudarim, zato se ji za svojo površnost iskreno opravičujem.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pisma bralcev
Spoštovani g. Gruden!
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pisma bralcev
Ena večjih zmag civilne družbe v Sloveniji je bila zagotovo tista, ko so zaposleni na RTV skupaj s prostovoljci iz Inštituta 8. marec in Glasu ljudstva z ramo ob rami ubranili javno televizijo pred pretnjami povampirjenega janšizma. In takrat smo se nadejali, da je normalizacija medijske politike mogoča in da bodo končno prevladali profesionalni novinarski standardi. Kaj se po treh letih resnično dogaja v tej ključni ustanovi medijske krajine? Za površen pregled je dovolj, če nanizamo nekaj neprijetnih izkušenj, katere se, kot kaže, v zadnjem času množijo. Ni treba biti teoretik zarote, da tovrstni trend pripišemo naraščajoči predvolilni histeriji, ki jo skupaj z opozicijo zganjajo mnoge interesne skupine v bojazni pred izgubo privilegijev, ki jih tako slastno uživajo dolga leta.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Pisma bralcev
V člankih »Vikendpaket v Istri«, objavljenem v tedniku Mladina 18. 4. 2025, in »Vikendpaket v Istri / Bi moral Robert Golob zaradi tega odstopiti?«, objavljenem na spletni strani www.mladina. si 18. 4. 2025, se avtor sprašuje, ali se je protikorupcijska komisija zganila v primeru, ko je Janša letoval v Vili Zlatorog, in odgovori, da se ni. Navede tudi, da se ni nič zgodilo, ko je Janševa vlada na različne funkcije imenovala odvetnika Francija Matoza. Z namenom objektivne in vsestranske obveščenosti javnosti pojasnjujemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije obravnavala tako primer letovanja Janeza Janše v Vili Zlatorog kot imenovanja Francija Matoza na mesto neizvršnega direktorja DUTB. V obeh primerih je sprejela ugotovitve o kršitvi določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V primeru Vile Zlatorog vodimo na Komisiji na podlagi odločitve sodišča ponovljeni postopek, ki še ni zaključen, v primeru imenovanja v DUTB pa so ugotovitve pravnomočne. Vprašanje posledic in pravočasnega prevzemanja odgovornosti pa je odraz politične kulture.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Pisma bralcev
Bom zelo kratek. Ivan Janez Janša ni postal mučenik na veliki petek. Njegov govor po razsodbi je tudi zanimiv, takole med vrsticami je povedal pravi razlog „množičnih“ protestov pred Celjskim sodiščem: da so upokojenke in upokojenci pritiskali na sodišče. Zato imam za Ivana Janeza Janšo eno hudomušno vprašanje: Krivosodje, da ali ne?
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Pisma bralcev
Trumpova administracija je pravilno ocenila, da je konec svetovnega gospostva kolektivnega imperializma Zahoda pod vodstvom ZDA. Po teoriji Samirja Amina pet monopolov omogoča imperialističnim državam, da si prisvajajo presežno vrednost, ki jo proizvede delavstvo v odvisnih deželah svetovnega kapitalizma. Kolektivni imperializem Zahoda, ki je do zloma neoliberalnih politik okoli leta 2000 še obvladoval svetovno gospodarstvo, je nekatere monopole že izgubil, druge pa izgublja.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Pisma bralcev
Oglašam se na zapis sicer izjemno prodorne avtorice Stanke Prodnik, ki je po mojem mnenju, ob rednem spremljanju njenih komentarjev, prvič močno zgrešila, in sicer z oceno položaja psihoterapije. Uvodno pojasnilo je nujno – nisem ne psiholog, še manj priložnostni psihoterapevt s kakšnim tečajem ali morda večletnim izobraževanjem, tako da pišem le kot rahlo kvalificirani bralec, ki so ga pa pred dobrim desetletjem psihoterapevti povabili na Bregantove dneve s prošnjo za naslovno predavanje.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Pisma bralcev
O Ukrajini še kar naprej na prvo žogo?
Tri leta in še nekaj se razpravlja o Ukrajini kot žrtvi agresije, kot da se je vse začelo z izvolitvijo komika Zelenskega za predsednika države. Pozabljeno je vse, o čemer so mediji poročali prej, in o političnih igricah nesposobnih politikov. Sploh pa se ne govori o tem, da ima Ukrajina neko predzgodovino, zaradi katere je zelo heterogena, politiki pa je niso znali ustrezno voditi, tako da je končala v državljanski vojni. Ruska agresija je bila namreč zunanji poseg v državljansko vojno. Vpogled v te okoliščine je nujen. Kaj pomeni nesposobnost politikov, nam je dobro znano iz domače zgodovine. Spomnimo se samo škode, ki jo je Sloveniji nakopal Peterle, tako za ekonomski položaj Slovencev v Italiji kot za kvaliteto primorske avtoceste, za preprečitev katastrofalnega dogovora v zvezi z Osimom pa ga je moral Drnovšek odstaviti kot zunanjega ministra! Jelcinova razpustitev Sovjetske zveze je privedla naslednice v položaj, ko so v mnogih, tudi v Rusiji in Ukrajini, zagospodovali oligarhi, ki so se polastili gospodarstva. V Rusiji je potem prišel na oblast Putin in za utrditev svoje oblasti neusmiljeno obračunal z upornimi oligarhi, druge pa je vključil v sistem. Kaj si o tem sistemu mislimo, je drugo vprašanje, ve pa se, kdo je na oblasti. V Ukrajini pa je drugače: oligarhi so se izmenjevali na oblasti, in natanko se ve, kateri je lansiral Zelenskega. Tragedija Ukrajine, ki bo iz vojne izšla zmanjšana in ponižana, korenini v tem, da so bili vsi politiki, ki so jo vodili po osamosvojitvi, pod ravnijo, ki so jo zahtevale razmere.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Pisma bralcev
Podpisnice odprtega pisma zaskrbljeno spremljamo pričevanja palestinskih civilnodružbenih organizacij o okrepljenih prizadevanjih izraelske vlade za razgradnjo kritične civilne družbe ter zatiranje organizacij, ki ščitijo človekove pravice.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Pisma bralcev
Spoštovani.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Pisma bralcev
Milijarde za nova orožja, zaklonišča, zaloge hrane, nam nalaga zmedena EU. Kot da na svetu ni že dovolj orožja, da
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Pisma bralcev
Novinar v članku z zgornjim naslovom ugotavlja, da je predlog posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov neizvedljiv, ker ga ne bi podprla parlamentarna večina oziroma bi ga prepovedalo ustavno sodišče. Prvo drži, saj se politični razred zaveda, da natovska politika nima večinske podpore naše javnosti, zato ne bo tvegal referenduma. Drugo pa ne drži, ker se ustavna omejitev nanaša zgolj na zakonodajne referendume.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Pisma bralcev
Vrsto predlaganih rešitev bi veljalo premisliti, nekatere pa zagotovo umakniti
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v zadnjem obdobju v zakonodajno obravnavo posredovalo vrsto sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Že dlje časa je v parlamentarni obravnavi novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v zgodnejših fazah obravnave pa so še Zakon o vrtcih, Zakon o osnovni šoli, Zakon o maturi in Zakon o šolski inšpekciji. Podpisniki opozarjamo, da mnoge predlagane rešitve niso niti sistemsko niti strokovno premišljene, nekatere pa tako izrazito posegajo v kurikularno in sistemsko zasnovo vzgoje in izobraževanja, da bi bilo pred njihovo uvedbo potrebno doseči širši strokovni konsenz ter opraviti tudi javno razpravo.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Pisma bralcev
Glasbeniki in glasbenice za izključitev Izraela iz Evrovizije 2025
Spodaj podpisani glasbeniki in glasbenice zahtevamo izključitev Izraela iz Evrovizije. Sodelovanje Izraela na Evroviziji krši več evrovizijskih in EBU-jevih (Evropska radiodifuzna zveza) pravil. Leta 2022 je EBU iz Evrovizije izključila Rusijo z razlogom, da bi v luči krizne situacije v Ukrajini ruska udeležba Evrovizijo spravila na slab glas, kar evrovizijska pravila prepovedujejo. Meddržavno sodišče je presodilo, da izraelska zasedba palestinskih ozemelj krši mednarodno pravo in da Izrael nad palestinskim prebivalstvom izvaja apartheid. Meddržavno sodišče je prav tako presodilo, da obstaja verjetnost, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Izraelsko sodelovanje na Evroviziji navkljub neverjetni krizi v Gazi je Evrovizijo že lani spravilo na slab glas. Izraelska udeležba je sprožila proteste po vsej Evropi, mednarodni mediji pa so poročali, da je bilo lansko tekmovanje “sporno” in “najbolj politično v zgodovini.”
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Pisma bralcev
Cenzura zgodovinskih dejstev na javnih oglaševalskih površinah v Sloveniji?
Zavod Mednarodna Mreža Antifašistov (MMA), ki smo ga ustanovili decembra 2024 predstavniki Slovencev, Hrvatov in Italijanov, je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo na področju ohranjanja zgodovinske resnice, spomina na protifašistično borbo in vrednot narodnoosvobodilnega boja. Ustanovljeni smo bili z namenom, da zaradi vse večjega širjenja oblik sovražnega govora, nestrpnosti in poskusov revidiranja zgodovinskih dejstev mobiliziramo strokovno in laično javnost za ohranjanje vrednot in dediščine protifašizma v sodobnem svetu.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Pisma bralcev
Film Adolescenca je zelo dober pokazatelj realnega stanja zahodnoevropske civilizacije. Gre za nasilje mladostnikov nad mladostniki. Beremo o nasilju nad starostniki. Beremo o nasilju nad ženskami. Beremo o nasilju nad zaposlenimi. Duh Weimarske ustave se je rešil vseh okovov. Družba (in pravo) vedno bolj poveličuje osebne svoboščine in pravice. Končno smo se osvobodili vseh totalitarizmov in jih tudi javno obsodili. Vsake omejitve individualnih pravic ali poseg vanje opisujemo kot povratek totalitarizma.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Pisma bralcev
Novinar Grega Repovž je, na žalost, dobro predstavil, kaj se nam obeta, če ponovno zmaga Janez Janša. Ker Janez Janša grozi, da bo preobrazil državne institucije, zgradil popolnoma drugačno državo, je k temu potrebno dodati še sledeče opozorilo: to se ne bo tikalo samo nas državljanov Slovenije, pač pa tudi naših razmerij s tujino. Namreč rušenje družbenih institucij ali njihovo prehitro spreminjanje lahko povzroči njihovo moralno dezorientacijo, v kateri ljudje resnično zgubijo občutek za to, kaj je prav in kaj je narobe. Zato je določene institucionalne ureditve mogoče zagovarjati le s sklicevanjem na racionalne argumente in dejstva. Če je racionalnost izrinjena iz demokratičnega političnega diskurza, nastopi neizogiben zdrs v nespoštovanje pravil takšnih novih institucij. Takšen razvoj dogodkov tujina spremlja in posledica tega bo, da se bodo tujci izogibali stikov z našo državo. Že do sedaj se je nekajkrat zgodilo, da se nekateri tuji gospodarstveniki niso odločili za sodelovanje z nami, ker so ocenili, da so naše državne institucije prepočasne ali pa imajo zanje neobičajne zahteve.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Pisma bralcev
Ko sem pred zdaj že tremi leti svoj neobjavljen sklop esejev poimenovala Rekviem za staro damo – sem imela v mislih, stari kontinent – Evropo, njeno kulturno dediščino - ki jo je v dolgih stoletjih oblikovala človekova neustavljiva sla po raziskovanju, odkrivanju in ustvarjanju, pa tudi krvavo plačani nauki iz zagrizenih bojev za posest, prevlado, vero, in preživetje v obdobjih epidemij. Pa tudi tisto znano, nič kolikokrat izrečeno zavezo Nikoli več vojne - zaobljubo, ki je desetletja vse od zadnje velike, svetovne vojne odmevala v evropskem prostoru. Porodila se je v glavah tistih njenih voditeljev, ki so tragiko vojne občutili in se zato zavedali, da posledično opustošenje prizadene še nekaj generacij tistih, ki je niso neposredno doživeli.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pisma bralcev
Državna volilna komisija je sporočila, da bi stroški za izvedbo referenduma o dodatku h pokojninam vrhunskih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev znašali 6,6 milijona evrov.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pisma bralcev
Ali nas to, kar se dogaja v svetu, res še ni streznilo?
Ko sem pred meseci prvič opazovala najvišja predstavnika slovenske politike, kako sta merila moči pri izbiri strokovnjaka za guvernerja Narodne banke, sem se spraševala, ali se res ne zavedata, kaj počneta v času, ko smo prebivalci ob dogajanju v svetu v vedno večjem strahu, kaj nas čaka, ko obupno potrebujemo podporo, vodenje in enotno delovanje političnega vrha. Upala sem, da sta se zavedla smešnosti svojega početja in brezobzirnosti tako do obeh strokovnjakov, s katerima sta oba mahala kot z lutkama, kot tudi do poslancev koalicije, ki so morali pred volivci zagovarjati njuno neodgovorno početje. Upala sem, da sta se iz tega nekaj naučila. Zato me je ponovni spor med njima pošteno razjezil.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pisma bralcev
O strahu in trepetu Alenke Puhar
Spoštovana ga. Puhar!
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pisma bralcev
Sporni načrti za gradnjo soseske ob Cerkniškem jezeru
Zavod RS za varstvo narave je v postopku sprejemanja OPPN (občinskega podrobnega prostorskega načrta) Lipsenj izdal strokovno mnenje, da CPVO (celovite presoje vplivov na okolje) za OPPN Lipsenj ni potrebno izvesti. Pripravili smo gradivo za mnenje k osnutku OPPN, ki ga je kot nosilec urejanja prostora nato izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Gradivo vsebuje naravovarstvene usmeritve, ki jih mora pripravljavec (občina) pri pripravi končnega predloga OPPN upoštevati. Februarja letos smo prejeli predlog prostorskega akta (OPPN), ki pa ni bil skladen s prej navedenimi naravovarstvenimi usmeritvami.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pisma bralcev
N’toko je v svoji kolumni “Zakon luknje” do sedaj podal najbolj trezno tolmačenje pasti, v katero drvi Evropa z napovedanim oboroževanjem. N’toko je, namreč, ubesedil misel zadnjega Zahodnega preroka Karla Marxa (pri čemer “preroka” razumem kot misleca / mislico, ki ljudi ne poskuša samo “razsvetliti”, temveč jim podari tudi metodo mišljenja za transformacijo sveta) in njegovih učencev in učenk, ki so po Marxovi smrti razvili marksistično teorijo imperializma. Za potrebe tega pisma želim izpostaviti delo Rose Luxemburg, ki je proučevala kapitalistični imperializem 19. stoletja in zgodnjega 20. stoletja. Tisto, kar pa je še posebej relevantno za razumevanje turbulentnih časov, v katerih živimo, je to, da je Luxemburg prva prepoznala, da sta militarizem in imperialistična ekspanzija kot posebna metoda akumulacije kapitala neločljivo povezana. Zato je vsako besedičenje o tem, da se Evropa mora zaradi spremenjenih geo-političnih razmer pospešeno oboroževati, v najboljšem primeru odraz nepoznavanja zgodovine evropskega “Novega imperializma” v obdobju med 1870-1920, v najslabšem primeru pa oportunistične (amoralne?) sinhronizacije ali, če uporabim udomačeni germanizem, “glajhšaltanja” (Gleichschaltung).
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Pisma bralcev
V članku Začetek trgovinske vojne, ki je bil objavljen v Mladini, sem sogovornika, profesorja ljubljanske Ekonomske fakultete Marka Jakliča podpisala napačno, in sicer kot Marka Pahorja. Obema ekonomistoma se iskreno opravičujem za napako.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Pisma bralcev
Bo pokojninska reforma to krivico odpravila?
Slovenija je po vstopu v EU 1. maja 2004 prejela direktivo v zvezi s pokojninsko zakonodajo in se zavezala, da jo bo implementirala v svojo zakonodajo ter jo najkasneje v šestih letih tudi pričela uporabljati. Ta direktiva določa, da med odmernimi odstotki za izračun pokojnine ne sme biti nobenih razlik med ženskami in moškimi, ko je pogoj števila let delovne dobe za upokojitev med njima enak.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Pisma bralcev
O strahu in trepetu Alenke Puhar
Zahvaljujem se Luki Volku in uredništvu Mladine, da so mi 28. februarja naklonili toliko pozornosti. Ali smem imeti manjšo pripombo na člančič o mojem strahu in trepetu?
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Pisma bralcev
V uvodniku Razumeti volivce je Mladinin odgovorni urednik Grega Repovž podal dokaj prepričljivo diagnozo brezizhodnosti, v kateri se je znašla sodobna Zahodna liberalna ideologija in, posledično, politične stranke, ki se napajajo zlasti iz socialnega liberalizma iz druge polovice 20. stoletja. Med slednje, ki jim Repovž upravičeno diagnosticira shizofrenost, uvršča tudi dve politični stranki v slovenskem parlamentu, tj. Gibanje svoboda (GS) in Socialni demokrati (SD). »Liberalci so«, pravi Repovž, »v tem novem času nekaj popolnoma shizofrenega« (moj poudarek). Do tu vse lepo in prav, vendar pa se mi zdi nujno k temu dodati, da »ta novi čas«, v katerem živimo, sploh ni nov, kot se morda zdi v našem post-socialističnem političnem kontekstu. Namreč, tako evropski liberalizem kot evropska socialna demokracija sta v preteklem stoletju že večkrat ravnala popolnoma shizofreno, kot najbolj eklatanten primer pa izstopajo nemški socialdemokrati, ki so na predvečer 1. svetovne vojne glasovali za odobritev vojnih posojil Nemškemu rajhu. Šlo je za ti. »politiko 4. avgusta«, ki je privedla do opustitve razrednega boja znotraj nemškega naroda, saj naj bi bila vojna proti carski Rusiji obrambna vojna. In, podobno kot se nemški (ordo)liberalci niso znali postaviti po robu povampirjenemu rasizmu in militarizmu, utelešenemu v nemškem nacionalsocializmu, tudi sodobni (socialni) liberalizem ni zmožen zgrabiti podivjanega bika za roge.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Pisma bralcev
Pozdravljeni.
-
28. 2. 2025 | Mladina 9 | Pisma bralcev
Denar, ravnatelji, vsebina: Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?
Z zanimanjem že vrsto let spremljam dogajanje v slovenskem šolskem prostoru. Pri tem ne morem mimo aktualnega dogajanja in z njim povezanega članka Matica Gorenca „Denar, ravnatelji, vsebina: Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?“. Slovenska šola se po korakih poskuša graditi in ustvarjati občutek vzdržnosti. V času čakanja na boljše čase, so se že prav vsi šolniki naučili dihati pod vodo, v upanju, da kaj kmalu zadihajo nad gladino, vendar se ta zdi še precej oddaljena. To, da nam primanjkuje učiteljev ni novo, kot tudi ni, da jih ne bo kar naenkrat čudežno več. Zdi se, kot da tega nismo resno jemali, ko se je že pred leti zelo očitno videlo, da gremo v to smer. Dobro vem, kako je voditi šolo, ko v državi primanjkuje več deset tisoč učiteljev, in kakšna je pot ter cena, ki jo moraš kot država in vodja vrtca ter šole v njej (pre)hoditi, da najdeš ustrezen kader. Slovenska šola še vedno pada in dna še nismo dosegli. Udarec ob tem pa zna razbiti še tako trdno strukturo.