PAMFLET / Bernard Nežmah: Oholi mandarini na pohodu

Tretjega maja, na svetovni dan svobode tiska, ne boste našli politika, ki ne bi pridodal še svoje hvalnice novinarjem. Toda značilnost praznikov je prazen zunanji ritual. Nacionalna televizija ob dnevu knjige iz leta v leto prikazuje identični posnetek. Na sejmu na Kongresnem trgu ujame obraz predsednika Milana Kučana, županje Viktorije Potočnik, akademika Cirila Zlobca in pisatelja Evalda Flisarja. Ko se Kučan, Potočnikova, Zlobec in Flisar pojavijo skupaj v istem kadru, je vsaka beseda odveč - danes je dan knjige!

Podobno je s časniki, v katerih boste namesto stotin možnih obrazov literatov najčešče našli prav podobo predsednika države.

Praznik svobode tiska je letos še posebej absurden. Pred tedni je na seji preiskovalne komisije v zadevi Petek nastopil gospod Jože Glogovšek, predsednik uprave NKBM. Prvak mariborske banke je ob okoliščinah Petkovega pisanja o pranju denarja v njegovi banki izrekel zgodovinski stavek: "Ni naloga novinarjev, da obravnavajo pranje denarja.", a ni končal na smetišču zgodovine.

Društvo novinarjev Slovenije ni naslednji hip sklicalo tiskovne konference, v katerem bi zahtevalo njegov takojšnji odstop z mesta Večerovih nadzornikov. Tudi ni pozvalo novinarjev in javnosti na protestni shod pred palačo največje mariborske banke. Mož, ki nadzira delo enega največjih dnevnikov, odvzema novinarjem pravico do raziskovanja gospodarskega kriminala! Oglasila se ni niti Gospodarska zbornica, celo varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek v tem ni videl grožnje po spreminjanju medijev v poslušne ovčice, ki lahko kvečjemu objavljajo poročila kriminalistov o njihovem boju s pralci denarja.

Pač bagatela, nedolžni lapsus, ali pa pravica bančnega mogotca do drugačnega mnenja.

Malo zatem se zgodi Uroš Lipušček, ki TV Dnevniku SLO prepove objavo prispevka o resnični ceni Drnovškovega luksuznega letala. Na zboru novinarjev informativnega programa se zbere 60 novinarjev. Vseh 60 zahteva od odgovornega urednika, da odstopi. 20 urednikov zagrozi, da bodo v nasprotnem sami odstopili, medtem ko je urednica Dnevnika Ilinka Todorovski odstopila že takoj po Lipuščkovi intervenciji. Novinarji in uredniki najrazličnejših političnih preferenc so si edini, da je odgovorni urednik izvršil grobo obliko cenzure.

Potem se je sestal Svet RTV SLO, ki pa je z večino glasov ugotovil, da prepoved objave resnične vesti ne pomeni cenzure. - !!!????!!!!!??????!!!!!!!????????

Za predsednika Sveta Janeza Kocijančiča, dolgoletnega partijskega sekretarja in šefa ZLSD, je stvar nedolžna, tako kot je bilo celotno obdobje partijskega zatiranja svobode izražanja. Toda bolj pomenljivo je, da podobno misli tudi večina televizijskih svetnikov. Šok? Ne, pač preprosto dejstvo, da večinski del Sveta RTV SLO ni strokovni forum, ki bi pretehtano razmišljal o politiki nacionalke, temveč politični policaj, ki v interesu Drnovškove vlade podpira celo uredniške cenzorje!!!

Gospodu Janezu Kocijančiču je uspelo obuditi podobo izdajateljskih svetov iz osemdesetih, katerih osnovna naloga je bila prav brzdati medije v njihovi nekonstruktivni kritiki partijskega režima.

Toda, pri Jupitru, kako se je stari partijski aparatčik v časih politične demokracije sploh znašel v Svetu RTV SLO? Preprosto, mož je hkrati tudi predsednik slovenskega olimpijskega komiteja, ki ga je kot civilno združenje delegiralo za svetniško funkcijo.

Njegov strankarski kolega iz združene liste Jože Colarič je npr. predsednik upravnega odbora NK Olimpije. Na to mesto so ga izvolili dober teden pred parlamentarnimi volitvami l. 2000, skupaj s funkcionarji LDS Tonetom Anderličem, Petrom Božičem, Petrom Tevžem in policijskim ministrom in premierom iz starega režima Janezom Zemljaričem.

Kdo bi ugovarjal, da so njihove politične kariere res nepomembne, da gre vendar za strokovnjake, ki bodo s svojimi izkušnjami prenovili nogometni klub in mu pomagali na pota nove slave.

Prav, poglejmo rezultat vodenja politične osi LDS-ZLSD. Letos je NK Olimpija dosegla najnižjo točko od ustanovitve slovenske države. Nekdanji prvak si je v preteklih letih priboril vstopnico za evropska klubska tekmovanja vsaj v pokalu UEFA oziroma pokalu Pokalnih prvakov. Predstave letošnje Olimpije pa so tako katastrofalne, da je na eni zadnjih domačih tekem uspela zvabiti na štadion samo 97 navdušencev, ki so bili pripravljeni plačati nogometno vstopnico, da bi videli igro svojih zmajčkov. Ekipi se letos ni uspelo uvrstiti v nobeno evropsko tekmovanje!

Pod taktirko gospodov Colariča, Anderliča, Božiča et consortes smo torej doživeli popoln kolaps nogometnega kluba.

In rezultat: druščina je ponudila nepreklicni odstop z vseh funkcij NK Olimpije?

Nak, mestnega prvaka združene liste in podžupana Jožeta Colariča so zaradi njegovega modrega vodenja kluba znova izvolili za predsednika upravnega odbora Olimpije!????????

Zdaj se je pojavil kot poslednji rešitelj ljubljanskega nogometa: klub je prekategoriziral v d.o.o., ga prodal lokalnemu biznismenu, sam pa mu bo še naprej predsedoval.

Naslednje volitve znajo biti zanimive: vzdušje oholega vladanja političnih principov iz prve polovice osemdesetih, volilci pa bodo lahko svobodno izbirali med strankami.