N'toko

N'toko

  • N'toko

    N'toko

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Žive meje  Za naročnike

    Komentar / Območje višje sile

    Slovenska vlada že skoraj desetletje neuspešno načrtuje nove azilne kapacitete, da bi rešila nemogočo prostorsko stisko v azilnih domovih. Do zdaj je vsak poskus gradnje padel v vodo, saj ji nikoli ni uspelo premagati odpora domačinov. Prejšnji teden se je saga spet ponovila: na ministrstvu za notranje zadeve so že skoraj proslavljali sklep vlade o vzpostavitvi dveh novih enot v občinah Brežice in Središče ob Dravi, ko so znova zadoneli protesti občinskih predstavnikov in celo grožnje z zaprtjem mejnih prehodov. Tudi ta projekt bo tako po vsej verjetnosti obtičal v predalu, država pa bo prej končala drugi tir, ljubljansko železniško postajo, obnovo Drame in verjetno celo NUK, preden ji bo uspelo zagotoviti nekaj sto postelj za begunce. Kako je mogoče, da je tako majhen in statistično zanemarljiv projekt postal za državo neizvedljiv?

  • N'toko

    N'toko

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Žive meje

    Komentar / Apologeti genocida

    Človeku se lahko ob prizorih iz Gaze zmeša. Ali lahko kdorkoli dan za dnem gleda posnetke raztrganih otroških trupel in kričečih mater pobitih otrok ter ostane normalen? Ali lahko kdorkoli dan za dnem gleda trpinčenje nedolžnih ljudi, ki – ujeti v odprtem taborišču – čakajo na smrt, in pri tem ne izgubi razuma? Ali lahko kdorkoli več mesecev nemočno spremlja ta sadizem, ne da bi zapadel v globoko krizo? Ne le da se ti ob dogajanju v Gazi obrača želodec, ampak izgubiš tudi vso vero v civilizacijo, v državo in institucije, v demokracijo in »rules-based order«. Naši liberalni režimi, ki naj bi bili zadnji branik pred zdrsom človeštva v barbarstvo, so se izkazali za popoln blef – če že ne podpirajo pokolov neposredno, jih tolerirajo in upravičujejo. Že dolgo ni bilo stanje stvari tako brezupno. Ostane nam le, da gledamo to razgaljeno krutost imperialnega reda in ob njej izgubljamo pamet.

  • N'toko

    N'toko

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Žive meje

    Komentar / Boj na drugem tiru

    Zadnje tedne se Slovenija vročično ukvarja z vprašanji korupcije in državnega kriminala. Jasno, razkritja, povezana z nesrečnim nakupom sodne palače, so sprožila vsesplošno politično krizo in medijsko žajfnico, prebivalci pa se upravičeno sprašujemo o državnih poslih. Med vsem tem pa (za zdaj brez posebnega uspeha) po pozornosti kliče še bistveno obsežnejši primer državne kriminalitete. Nanj ne opozarja kakšna oporečniška ministrica ali raziskovalna novinarka – opozorilo je prišlo od turških delavcev. Govorimo seveda o škandalih pri gradnji drugega tira, trenutno največji slovenski javni investiciji, ki so jo nameravali delavci s štrajkom ta teden začasno ustaviti.

  • N'toko

    N'toko

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Žive meje

    Komentar / Vojne igre

    Zahodni mediji, ki jih povzemajo tudi slovenska uredništva, imajo navado v rednih presledkih objavljati zastrašujoče članke o potezah tujih državnikov. »Kitajska izvaja letalske vaje nad Tajvanom«, »Pjongjang ob jedrskih provokacijah ne bi omahoval z jedrskim odgovorom«, »Iran pospešeno plemeniti uran«, »Predsednik ruskega parlamenta posvaril pred tretjo svetovno vojno« … Javnost je vendarle treba opomniti, da živimo v nevarnem svetu, polnem norih diktatorjev, ki imajo prst vedno na sprožilcu. Le kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo naših razumnih voditeljev in seveda Natovih sil, da nas branijo pred temi vojnimi jastrebi? Znova in znova se v medijih tako utrjuje dihotomija »trezni in odgovorni Zahod« proti »poblaznelemu avtoritarnemu Vzhodu«. Kdor je izpostavljen izključno zahodnim liberalnim medijem, utegne živeti v prepričanju, da so naši voditelji zadnji glas razuma v sicer poblaznelem svetu.

  • N'toko

    N'toko

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Žive meje

    Komentar / Pravica do višje plače

    Slovenski sodniki so v zadnjem letu uprizorili enega najbizarnejših sindikalnih bojev vseh časov. Druga združenja delavcev so se v boju za višje plače pogajala, protestirala in stavkala, sodni svet pa si je povišico izboril kar z ustavno odločbo. Kakšna poteza! Sodniki so enostavno izdali zavezujoči akt, v katerem piše, da so sodniške plače prenizke, in s tem spravili državo v kot – če vlada ne pljune denarja, jo čaka izvršba. Seveda so to okrasili z utemeljitvami o »ohranjanju neodvisnosti sodne veje oblasti« in podobnimi floskulami, a vsakemu je jasno, za kaj gre: sodniki so uporabili svoje vzvode, da so si mimo ustaljenih pogajalskih poti izborili povišice. Vlada, ki želi usklajevati sodniške plače skupaj z drugimi v javnem sektorju, se je tako znašla v prekršku, dežurni komentatorji, s predsednico republike vred, pa ji že očitajo »rušenje pravne države«. Tako imamo prvič opravka s stavkovno zahtevo, ki ne išče legitimnosti v potrebah in pravicah delavcev, pač pa v pravnem redu.

  • N'toko

    N'toko

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Žive meje

    Komentar / Čas je zdaj

    Nekoliko presenetljivo je, da smo v letu zgodovinsko nizke brezposelnosti doživeli tako malo delavskih štrajkov. Bilo je nekaj protestov in nekaj kratkih opozorilnih stavk v javnem sektorju, a večjih zaostritev ni bilo. Celo konec decembra, ko je zaradi potrošniške mrzlice v številnih panogah pogajalski položaj delavcev najboljši, so se opogumili le delavci v trgovinski verigi Tuš. Ali nam gre tako zelo dobro, da na zahteve po boljših delovnih razmerah ne pomislimo? So šefi zaradi pomanjkanja delavcev že sami tako zelo zvišali plače, da nam sploh ni treba protestirati? Ali pa smo zgolj tako slabo organizirani, da ne zmoremo izkoristiti zgodovinskega trenutka nizke brezposelnosti, da bi si izborili boljši položaj?

  • N'toko

    N'toko

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Žive meje

    Komentar / Slovenci, k orožju!

    »Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno.« S temi besedami je pred dobrima dvema mesecema Janezu Janši uspelo nazadnje razdražiti javnost in spodbuditi ostre obsodbe političnih nasprotnikov. Zapis na tviterju naj bi po besedah predsednice Pirc Musar pomenil »dodatno varnostno tveganje in rušil temelje demokratične države«. »To je najmanj neodgovorno, neokusno, če ne zelo nevarno početje …« je dodala zunanja ministrica Fajon, v Levici pa so opozorili, da je »orožje ena najnevarnejših stvari, ki ne spadajo v roke civilistov«. Že pozabljena provokacija pa ima nekaj mesecev kasneje vendarle drugačen zven. Če kaj, ima Janša občutek za razpoloženje v družbi in izkazalo se je, da njegov tvit ni bil toliko poziv kot opis nečesa, kar se že dogaja. Slovenci se namreč oborožujejo. V zadnjem obdobju doživljamo izrazito varnostno paniko, z njo pa naraščanje povpraševanja po zaščitni opremi. Specializiranim trgovinam komaj uspe sproti polniti police s solzivcem in elektrošokerji, naraslo je tudi povpraševanje po strelnem orožju. Vsega tega zagotovo ni sprožil Janšev tvit.

  • N'toko

    N'toko

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Žive meje

    Komentar / Wildersov svet

    Prejšnji teden je evropski politični prostor pretresla novica o preobratu na nizozemskih volitvah, kjer je na presenečenje vseh slavil skrajni desničar, provokator in rasist Geert Wilders. Etablirane stranke širom po Uniji so komaj zajele sapo po vzponu brexitovcev v Veliki Britaniji, AfD v Nemčiji, Marine Le Pen v Franciji in seveda Trumpa čez lužo, pa je tu že novi desničarski outsider s teatralično frizuro, ki pretresa evropski status quo. Wildersova zmaga je politikom oznanila, da se z vztrajnim poudarjanjem kulturnega boja in gonjo proti migrantom še vedno pride zelo daleč. Ne le da je s hujskaštvom dosegel ušesa volivcev, pokazalo se je tudi, da lahko migracije delujejo kot strelovod za vse druge tesnobe, ki so se zadnja leta nakopičile v ljudeh. Ko govori o izgonu tujcev, v resnici kritizira Unijo, njene ekonomske politike, vojno v Ukrajini, neučinkovite podnebne ukrepe … Pri njegovih volivcih so bile migracije šele na šestem mestu med skrbmi, dejansko pa so bile uporabljene kot skupni imenovalec vseh teženj po varnosti in stabilnosti. Tako je po spletu naključij čudaški provokator deloval kot resen reformator, ki naj bi od znotraj spremenil zatohle evropske institucije.

  • N'toko

    N'toko

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Komentar / Vrednost časa

    Vse od druge svetovne vojne je za delavce širom po Evropi in tudi drugod po svetu veljal zelo enostaven delovni režim: ko si prišel na šiht, si se štempljal, ko si šel domov, si se odštempljal. Štempljanje je bilo za delavce in šefe najbolj samoumevna stvar, tako rekoč temelj vsake menjave delovne sile za denar. Ko ti trgovec proda liter mleka, mora biti zraven izdan račun, ki dokazuje, da je res bil v roke izročen en liter, nič več in nič manj. Enako je veljalo za prodajo delovne sile: če sem šefu prodal osem ur svojega delovnega časa, oba potrebujeva potrdilo, da je bilo oddelanega točno toliko časa. Če pa ni jasne evidence te izmenjave, postanejo tudi vsi drugi dogovori o vrednosti neke storitve nemogoči – liter mleka je lahko liter pa pol, delovni dan se lahko raztegne na 12 ur. Zato je toliko bolj bizarno, da je najosnovnejše pravilo vodenja delovnih ur, ki ga večina delavcev pozna že od nekdaj, v zadnjem letu zanetilo tako ostro javno razpravo. Bizarno je, da poskuša Levica že več kot leto uveljavljati minimalne zakonske zahteve evidentiranja, pri tem pa je deležna več kritik kot pohval. Še najbolj bizarno pa je, da zakona ne kritizirajo le šefi, ampak tudi številni delavci.

  • N'toko

    N'toko

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Žive meje

    Komentar / Prekletstvo instantne stranke

    Dobro leto po nastopu nove vlade se uresničujejo vse zle slutnje, ki smo jih imeli o Gibanju Svoboda. Kot vse instantne stranke pred njo se je tudi ta hitro izkazala za kadrovsko, vsebinsko in idejno votlo organizacijo. In kot taka je postala priročno vozilo za interese starih sistemskih igralcev – od old boysov iz gospodarstva, kulturne buržoazije, zdravstvenih mešetarjev do jastrebov iz varnostnih in obrambnih resorjev. Ambiciozne reformne agende, s katerimi se je stranka kitila ob prihodu na oblast, se z vsakim dnem vsem na očeh umikajo starim politikam sil kontinuitete. Trki različnih interesov in razočaranja pa kakopak načenjajo tudi odnose znotraj stranke, zaradi česar te dni spremljamo medijske telenovele razžaljenih članov Svobode.

  • N'toko

    N'toko

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Žive meje

    Komentar / Kje je dno?

    Naj vojne v okolici delujejo še tako oddaljeno in še tako nepovezano z našim okoljem, imajo vedno vpliv tudi na notranjo politiko naše države. Z ruskim vdorom v Ukrajino se je na primer začelo prestrukturiranje celotnega evropskega energetskega sistema. Zneski na položnicah in v trgovinah so zrasli, ponudniki pa za navijanje marž niso potrebovali drugega izgovora kot: »Saj veste, Ukrajina …« Seveda je ta vojna poskrbela tudi za takojšnje povečanje obrambnih izdatkov, kakršno v mirnih časih ne bi bilo mogoče, številne druge reforme pa so zastale. Vojna se ni zgodila v političnem in gospodarskem vakuumu, povsod po Evropi je pomagala pospešiti procese, ki so že tako ali tako potekali. In dokler ti procesi koristijo interesom vladajočih razredov, se tudi vojne nikomur ne mudi končati.

  • N'toko

    N'toko

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Žive meje

    Komentar / Novi obrazi varčevanja

    V mesecih po poplavah, ki so prizadele Slovenijo, se prebivalci počasi začenjamo zavedati nove politične realnosti: imamo varčevalno vlado. Te realnosti še nismo dokončno ponotranjili in zdi se, kot bi še vedno želeli verjeti, da gre le za nekakšen nesporazum. Sindikati javnega sektorja omahujejo s stavkami, kot da še niso povsem dojeli resnice – ne le da letos ne bodo izpogajali pravičnejših plač, ampak bodo morali sprejeti krajšanje dopusta in odlog usklajevanja z inflacijo. Zagovornikom javnega zdravstva ne uspe napolniti Trga republike s protestniki, kot da ljudje še ne bi čisto razumeli krčenja pravic in privatizacije zdravstvenega sistema, ki ju doživljamo. Civilna družba nima odziva na napovedi varčevanja pri socialnih transferjih in štipendijah, ki bo prizadelo najšibkejše. Strokovnjaki ne vejo, kaj storiti v odziv na krčenje sredstev za znanost, enako velja za kulturo … Vsi kolektivno strmimo v te poteze vlade in zmedeno iščemo opravičilo zanje. Saj menda ni mogoče, da so tako obrnili agendo? Ali niso obljubljali prenove zdravstva, javnega plačnega sistema, socialnih stanovanj? Dajmo, počakajmo še malo, bodimo še malo solidarni … saj veste, poplave, pa Ukrajina, pa covid … Dejansko se obnašamo naivno, kot da bi varčevalno politiko v Sloveniji in Evropi videli prvič.

  • N'toko

    N'toko

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Žive meje

    Komentar / Migracije – medijski fenomen

    Migranti so spet v medijih. Po dolgih mesecih suše, ko se je desnica brez uspeha trudila zbuditi moralno paniko ali ogorčenje nad Golobovo mejno politiko, se je tudi medijski mainstream končno odločil spet napolniti naslovnice s tavajočimi temnimi ljudmi. Tako se vsak dan vrstijo poročila o nevzdržnih razmerah v azilnem domu na Viču, novinarji hodijo na ekskurzije v Rigonce po izjave »prestrašenih domačinov«, v televizijske studie spet marširajo »varnostni strokovnjaki«, ki vneto razlagajo o »tveganjih« in »migrantskih žepih«. Medijski cikel je naplavil serijo prispevkov, ki so dejansko reciklaža prispevkov iz prejšnjih let – enaki posnetki, enake izjave, ista terminologija in isti sogovorniki, kot bi bili leta 2015 … Da bi bila repeticija popolna, so na RTV iz naftalina potegnili celo Mira Cerarja!

  • N'toko

    N'toko

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Žive meje

    Komentar / Poslovni model najlepšega mesta

    Davnega leta 2016, ko smo se aktivisti zavzemali za ohranitev Avtonomne tovarne Rog v središču Ljubljane, je neki dobromisleči meščan ponudil nenavaden predlog za rešitev nesoglasij med skvoterji in mestnimi oblastmi. »Zadnjič sem se vozil po podeželju in se čudil, kako je vse prazno … Zakaj se ne bi rogovci enostavno preselili ven iz mesta, kjer zemljišča niso toliko vredna in ne bi nikogar motili?« Ta mimogrede izrečeni izraz spontane zdravorazumskosti mi je do danes ostal v spominu. Ves razdražen zaradi gospodove naivnosti sem mu razložil, kar se mi je zdelo samoumevno: podeželje je z razlogom prazno in poceni … Ker tam ni služb in univerz! Ljudje moramo pač živeti in delovati tam, kjer so skoncentrirani delovna mesta, ključna infrastruktura ter izobraževalne in poklicne priložnosti. Mar ni logično, da bo v takšnih okoljih skoncentrirano tudi prebivalstvo? Toda z minevanjem let ugotavljam, da moja logika še zdaleč ni bolj samoumevna od logike tistega komentatorja. Razvoj dogodkov je kvečjemu pokazal, da selitev prebivalstva z donosnih zemljišč na manj donosna ni le neoliberalna fantazija v glavah meščanov, ampak tudi uradni poslovni model Mestne občine Ljubljana.

  • N'toko

    N'toko

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Komentar / Zaprta odprta Evropa

    Odkar je Velika Britanija neslavno zapustila Evropsko unijo, v domačih medijih ne zasledimo več kaj dosti o njej. A če si vzamemo čas, iz aktualnih novic hitro razberemo, da projekt »varovanja britanskega načina življenja« po izstopu iz EU ne poteka nič kaj uspešneje, kot je pred vzpostavitvijo trde meje. Guardian je ta teden poročal o velikih težavah, ki jih ima torijska oblast pri upravljanju migracij. Britanci so, da bi svetu signalizirali svojo novopridobljeno zaprtost, preskusili vse skrajnejše ukrepe za preprečitev izkrcanja migrantov na njihovo ozemlje, tudi zloglasni »plavajoči azilni dom«: barko Bibby Stockholm, na kateri naj bi bili ob obali zaprti prosilci za azil. Ukrep se je hitro spremenil v farso, saj je tovorna barka v vodovodni napeljavi hranila smrtonosno bakterijo in malo je manjkalo, pa bi izbruhnila splošna zdravstvena kriza. In ker oblasti v domačih vrstah ne najdejo zdravstvenih in drugih delavcev, da bi oskrbovali kaotični vodni azilni sistem, so stekli pogovori o hitrih vizumih, s katerimi bi spodbudili tuje delavce k prihodu v Veliko Britanijo! Še tako protimigrantska evropska vlada mora danes vabiti tujce, pa tudi če zgolj zato, da varujejo druge tujce.

  • N'toko

    N'toko

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Žive meje

    Komentar / Naša katastrofa

    Katastrofe, tiste zares velike, vseobsegajoče družbene katastrofe, nas udarijo na dva načina. Prvi udarec nam zada narava. To je direkten šus v glavo – šamar, ki nas zbije na tla, še preden dobro vemo, kaj se nam je zgodilo. Kjer so bile pred minuto še hiše, ni več ničesar. Naši bližnji brez opozorila izginejo. Naše življenjske poti so v sekundi obrnjene na glavo. Tako deluje narava – direktno in brezobzirno. Drugi udarec je človeški in pride z zamikom. Ko je najhujše že za nami in se začenjamo postavljati na noge, se okoli nas odvijajo odločilne spremembe, na katere se ne zmoremo odzvati. Proračuni so na hitro zdesetkani. Bencin in mleko sta naslednji dan nerazumno dražja. Novi zakoni se vrstijo z vrtoglavo hitrostjo. Nekateri obogatijo, drugi se utapljajo v dolgovih. Marsikaj, kar se je še včeraj zdelo nemogoče, postane stvar zdrave logike. Ko končno zajamemo sapo, ugotovimo, da nismo več ista družba. Avtorica Naomi Klein je to nekoč poimenovala »kapitalizem uničenja«. Katastrofa vedno premeša karte in prinese spremembe v razmerjih moči … za delavstvo so to največkrat spremembe na slabše.

  • N'toko

    N'toko

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Žive meje

    Komentar / Kako padajo drevesa

    Decembra 2022 so v ljubljanski Drami premierno uprizorili predstavo Kako je padlo drevo. Ta je govorila o prebivalcih ljubljanske soseske, ki so se postavili po robu gradbenemu projektu, da bi domače drevo obvarovali pred posekom. Pripovedovala je zgodbe o navadnih ljudeh, ki so se znašli v boju z oblastmi in bili grdo poraženi. Dramaturginja Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta takrat o svojem delu zapisala, da naš zgodovinski trenutek zaznamuje sobivanje dveh trditev: »Naš način življenja vodi v gotov propad človeške civilizacije.« In: »Počutim se, kot da ni mogoče nič narediti.« Dodala sta, da »ti dve prepričanji skupaj ustvarjata tesnoben občutek sočasnega gorenja in gašenja, kričanja in šepetanja, drvenja in stanja na mestu«. Verjetno pa se nista zavedala, da je v času, ko so umetniki na gledališkem odru uprizarjali to tesnobno občutenje, isto gledališče že imelo v gradbeni dokumentaciji pripravljeno žaganje veličastnega kostanja pred vhodom. In da se bo že čez nekaj mesecev neuspešen upor prebivalcev z odra preselil v resnični svet. Ali je šlo za golo naključje, da se je sezona v Drami končala s posekom prebivalcem ljubega drevesa?

  • N'toko

    N'toko

    21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Žive meje

    Komentar / Birokracija ljubezni

    Prejšnji mesec je zagovornik načela enakosti izdal za marsikoga presenetljivo odločbo. Ugotovil je, da so uslužbenke Upravne enote Ljubljana pri obravnavi zakonskega para ravnale diskriminatorno. Ko sta namreč slovenska državljanka in državljan Maroka na Tobačno prinesla papirje, da bi mož na podlagi družinske vezi dobil dovoljenje za bivanje v Sloveniji, so ju že pri prvem okencu odslovili. Ona, da je starejša, on pa bivši prosilec za azil – zagotovo gre za fiktivno poroko. Niso jima izdali niti potrdila o oddani vlogi in niso opravili nadaljnjih preveritvenih postopkov. In ker mož ni dobil potrdila o oddani vlogi, ga je nekega dne policija želela deportirati, češ da nima potrebnih papirjev … Rešil se je tako, da je zaprosil za azil (in se moral zaradi tega odseliti od žene v azilni dom!). Njuna večletna birokratska kalvarija, ko sta živela v nenehnem strahu, se je končala šele z nedavno zagovornikovo odločbo. Z njo se je, upamo, končala tudi desetletja trajajoča praksa upravnih enot.

  • N'toko

    N'toko

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Žive meje

    Komentar / Izgredi

    Pa smo spet tam. Še en policijski umor nedolžnega najstnika. Nov val izgredov v Franciji, novi posnetki gorečih avtomobilov in s pirotehniko osvetljenega neba, nove kolone robocopov in oklepnikov in seveda nov plaz zgroženih komentarjev o uničevanju zasebne lastnine. Vsi poznamo ritual – ob kakršnemkoli uličnem neredu se novinarji in komentatorji čutijo dolžne pozirati zraven na streho obrnjenega avta ali razbitega izložbenega okna ter se s skrajno zaskrbljenim obrazom spraševati, »ali obstaja opravičilo za takšno ravnanje« in »ali je protest postal le izgovor za plenjenje«. Gledalci smo jim dolžni slediti v debatno močvirje o upravičenosti nasilja, ki seveda »nikoli ni rešitev«. In takoj ko je v etru izraz »uničevanje lastnine«, je odpravljeno vsakršno analitično mišljenje. Naši možgani začnejo panično begati med več tisoč komentarji in med njimi iskati utemeljitev, zakaj razbite šipe nikoli, nikjer in iz nobenega razloga ne morejo biti upravičene.

  • N'toko

    N'toko

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Komentar / Globalizacija Ljubljane

    V poletnih mesecih so prebivalci Ljubljane soočeni z velikimi spremembami, ki marsikoga napolnjujejo z nelagodjem. Na ulicah so sami tuji obrazi, v zraku je vrvež najrazličnejših jezikov, med sabo za prostor tekmujejo različni ponudniki storitev in hrane, ki jo razvažajo dostavljavci z vsega sveta, ob petkih pa iz lokalov doni vse od berlinskega tehna do nigerijskega afrobeata. V prestolnico je prišla globalizacija. Vsem, ki se še spominjajo nekoč zaspane poletne Ljubljane, ki je po odhodu študentov in med kolektivnimi dopusti vedno postala mesto duhov, bi morale biti spremembe sicer všeč – mestne oblasti nam jih prikazujejo kot veliko zmago urbanističnega planiranja. Mar si nismo vedno želeli živeti v metropolitanskem okolju? Se nismo vedno pritoževali nad zaplankanostjo in zaspanostjo prestolnice? Toda med novo globalizirano Ljubljano in njenimi starimi lokalci obstaja velika napetost, ki še zdaleč ni razrešena.

  • N'toko

    N'toko

    9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Žive meje

    Komentar / Konec ameriške izjemnosti

    Počasi se bo treba spoprijeti z neprijetno resnico, da je ameriški politični razred popolnoma izčrpan. Vodstvu najmočnejše države na svetu, ki stoji za največjo vojsko in nuklearnim arzenalom, bi danes težko zaupali samemu najti pot do trgovine in nazaj. In naj liberalni mediji še tako natančno merijo nabuhlost obraza Vladimirja Putina, špekulirajo o Xijevem zdravstvenem stanju ali povzemajo nore zgodbe o mentalnem stanju Kim Jong Una, so vsi videti kot prava podoba mladostne bistrosti v primerjavi z ameriškimi predsedniškimi kandidati. Pravzaprav je šokantno, kako malo pozornosti svetovni mediji namenjajo pojavu, ki ga lahko zazna vsak laični opazovalec. Celotno predsedovanje Joeja Bidna je namreč ena sama kolekcija zdrsov in padcev, ki se jih njegovi hendlerji trudijo na vsak način prikriti. Voditelj »svobodnega sveta« komaj zmore tri minute pred kamero brez incidenta. To niti ni osebnostna hiba samega Bidna – dejansko je neetično, da demokratski establišment pošilja na odre 80-letnika, ki ima zdravstvene omejitve. A v slogu Severne Koreje se mediji skupinsko pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu in da je Joe Biden edini pravi kandidat za predsednika tudi na naslednjih volitvah.

  • N'toko

    N'toko

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Žive meje

    Komentar / Delavec podjetnik

    V zadnjem mesecu je bil dosežen eden večjih, verjetno kar zgodovinskih prebojev delavskega gibanja v Sloveniji. Dostavljavci hrane, ki delajo za tako imenovani platformni podjetji Wolt in Glovo, so se združili v sindikat in tudi organizirali svojo prvo opozorilno stavko. Težko si je predstavljati, kako zahtevno je povezovanje toliko delavcev, ki z različnimi življenjskimi situacijami, različnimi statusi in celo različnimi državljanstvi drvijo eden mimo drugega v lovu na naslednje naročilo. Da so zbrali moč in pogum za stavko, kaže na to, da so njihove delovne razmere res dosegle dno. Žal pa so pri podajanju zahtev za kolektivno pogodbo naleteli na isti problem kot številni zunanji izvajalci pred njimi – korporaciji Wolt in Glovo se z njimi enostavno nočeta pogajati. S hladnokrvnim cinizmom sta multinacionalki, ki vsem na očeh izigravata slovensko zakonodajo in se izogibata zagotavljanju osnovnih delavskih standardov, zdaj sklicujeta na slovensko zakonodajo, češ da jima ta prepoveduje pogajanja z njihovimi dostavljavci! Prav ste slišali – delavec, ki cele dneve v modri uniformi z velikim napisom »Wolt« vozi hrano po mestu, je v resnici »samostojen« podjetnik, ki se kot tak ne sme kolektivno pogajati z Woltom. S tem naj bi, pazite, kršili zakone o konkurenci!

  • N'toko

    N'toko

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Žive meje

    Komentar / Osamosvojiteljska histerija

    Po navadi ne posvečam pretirane pozornosti političnim govorom na proslavah ob praznikih. Njihova vsebina je generična, govorci se zlijejo z zvoki harmonike in vrvežem izza gasilskih klopi v splošen festivalski šum. Govori so, ker se tako na proslavah pač spodobi. Letos pa se jim v tednih, ko se vrstijo partizanski in delavski prazniki, vseeno nisem mogel izogniti. Z vsakega odra, zaslona in iz vsakega zvočnika je namreč odmevalo »osamosvojitev … osamosvojitev … osamosvojitev …«. Začelo se je z Janševim shodom proti ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, potem sem na dan OF na glavni državni proslavi slišal, da je bil partizanski boj dejansko boj za samostojno Slovenijo, le da so vmes komunisti ugrabili gibanje. Potem sem nekaj dni kasneje na delavski proslavi za prvi maj moral poslušati isto pridigo zgodovinarja Janka Prunka … Tudi zgodovina delavskega boja je menda v resnici le zgodovina slovenske osamosvojitve! Nato so bili celo pohod ob žici in druga obeležja v spomin na partizanske zmage preplavljeni z isto retoriko – med drugim je Milan Kučan izkoristil obletnico osvoboditve Vrhnike, da je predlagal zamenjavo spomenika revoluciji na Trgu republike s spomenikom – ne boste uganili – osamosvojitve!

  • N'toko

    N'toko

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Žive meje

    Komentar / Prekleti mir

    Brazilski predsednik Lula Da Silva, znan po svoji diplomatski spretnosti, je sredi še ene uspešne svetovne turneje naletel na nepričakovane kritike. Med obiskom Portugalske so predstavniki Evropske unije namreč obsodili njegova stališča do Ukrajine, iz Bele hiše pa so ga celo obtožili širjenja ruske propagande. Namesto da bi se hvalil s pomembnimi gospodarskimi in podnebnimi preboji, je moral Lula novinarjem ponavljati svoja stališča in na koncu jim je celo zabrusil, da s svojimi izjavami ni dolžan »kogarkoli zadovoljiti«. Tako glasno razhajanje pogledov redko zasledimo na srečanjih svetovnih voditeljev – še tako skregane strani ponavadi prekrijejo spore z vljudnostnim diplomatskim žargonom. Še manjkrat se to zgodi tako spravljivim in na kompromise pripravljenim voditeljem, kot je Lula.

  • N'toko

    N'toko

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Žive meje

    Komentar / Slovenija na ulicah

    Slovenijo je zajela protestniška inflacija. Protestov je čedalje več, njihova vrednost pa je čedalje manjša. Že dolgo nismo videli tedna, ko se v prestolnici ne bi zbrala množica okoli te ali one iniciative, število obiskovalcev shodov pa je pravzaprav neverjetno – v dokaj rednem intervalu lahko vidimo po ulicah marširati od nekaj sto do nekaj deset tisoč protestnikov. Navadili smo se na prizore transparentov in zastav, kot da bi se Ljubljana spremenila v nogometno mesto, kjer se vsak teden igra derbi. A še bolj neverjetno je dejstvo, da te izjemne manifestacije povsem izzvenijo že v roku 24 ur. Še fuzbalske tekme imajo daljše medijsko življenje. Se še kdo spomni, da je pred dvema tednoma Ljubljano zasedlo okoli 40.000 upokojencev? Se je v zvezi z njihovimi zahtevami kaj zgodilo? Se bo čez dva tedna še kdo spomnil tisočih protestnikov shoda za javno zdravstvo? Naslednji teden bo nov protest z novo temo, ki bo poskušala priti do svojih pet sekund pozornosti v neusmiljenem medijskem ciklu.

  • N'toko

    N'toko

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Žive meje

    Komentar / Koalicija Golob-Mesec-Janša

    Ta teden sem bil priča političnemu dogodku, ki bi se mi v preteklosti zdel popolnoma nemogoč. Robert Golob, Luka Mesec in Janez Janša so se povezali, da bi strli odpor poslancev Levice, SD, Gibanja Svobode in širše civilne družbe. Prav ste slišali: Golob, Mesec in Janša so združili moči, da bi ukrotili koalicijske stranke in njihove podpornike. Še več, to so storili s prav neverjetnim namenom: da bi lahko v zakonu o tujcih ohranili enega najbolj rasističnih členov iz časa ministrovanja Aleša Hojsa! Potem ko so se namreč koalicijske stranke in njihovi ministri že skoraj poenotili, da je treba sporni člen umakniti, je Mesec interveniral in z ločenim mnenjem pomagal Golobu spraviti člen skozi vladno usklajevanje, Janez Janša pa je koaliciji zagrozil, da bo sprožil referendum, če poslanci zakona ne bodo izglasovali. In tako je popolnoma diskriminatoren, protiustaven in protidelavski zakon pristal na mizah liberalnih poslancev, ki so ga z izjemo poslancev Levice pridno podprli.

  • N'toko

    N'toko

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Žive meje

    Komentar / Ć

    Pisalo se je leto 2020 in ameriška mesta so bila v plamenih. Po brutalnem umoru Georgea Floyda se je znova razplamtelo gibanje proti policijskemu nasilju, ki vsakih nekaj let zajame ZDA. Vstaje zaradi umora Georgea Floyda pa so bile v primerjavi z dotedanjimi protesti nekaj novega. Elite so prej večinoma zanikale policijske zločine in obsojale protestnike, voditelji protipolicijskih gibanj so bili ubiti v nenavadnih okoliščinah, na protestni val leta 2020 pa so se elite odzvale drugače. V nenavadnem obratu so se uličnim zahtevam po spremembah pridružile domala vse institucije in korporacije. Protestniške slogane smo videli na dresih poklicnih športnikov, v reklamah za obleke in celo v dvoranah kongresa. Joe Biden se je osebno sestal s Floydovimi svojci. Na vrhuncu evforije so šefi demokratske stranke stopili pred kamere, našemljeni v tradicionalne afriške šale (kente cloth), ter v čast Floydu klečali osem minut in 46 sekund – toliko časa, kot je policist klečal na vratu žrtve. In med vsem tem karnevalom državniškega sočutja so Američani pozabili, kaj so protesti pravzaprav sploh zahtevali.

  • N'toko

    N'toko

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Žive meje

    Komentar / Učinkovitost

    Pred kratkim nam je v članku z naslovom Učinkovitost novinar Dnevnika razkril bizaren podatek o tempu dela naše vlade. Ta se je že v koalicijski pogodbi zavezala k takojšnji odstranitvi ograje na meji, po dveh mesecih zavlačevanja pa je (verjetno zaradi protestov lokalne skupnosti) prejšnja ministrica za notranje zadeve tudi uradno oznanila, da bo odstranjevanje končano do konca leta. Kot razkriva Dnevnik, je osem mesecev kasneje odstranjenih le 11,6 km oziroma 5,9 odstotka ograje. In dodaja, da bi »s takšnim tempom vlada potrebovala osem let in dobre tri mesece za uresničitev koalicijske obljube«. Cinična pripomba žal ni bila daleč od resnice, kajti le teden kasneje so na ministrstvu napovedali, da bo odstranjevanje dejansko trajalo štiri leta, pri čemer bo izvajalec Minis porabil skoraj toliko denarja, kot ga je za postavitev. Opazovalci se lahko le čudimo, da bo vlada sodobne države, z vsemi finančnimi in kadrovskimi sredstvi, porabila štiri leta in sedem milijonov evrov za delo, ki bi ga lahko v dveh tednih opravila vsaka vaška skupnost z nekaj traktorji. In če je odvoz nekaj železja z rečnega brega zanjo večleten napor, kako bo postavila 20.000 stanovanj ali obnovila javno zdravstvo?

  • N'toko

    N'toko

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Žive meje

    Komentar / Vrnitev uravnilovke

    Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje v javnosti slišal besedo uravnilovka. Generacija, ki je začela spremljati politiko po letu 2015, je verjetno sploh ni nikoli spoznala. Ne ve, da je bila nekoč del splošne kulture in obvezna v vsakem zapisu v medijih. Kot kakšen nadležen radijski hit nas je v prvem desetletju po letu 2000 spremljala na vsakem koraku – bila je stalnica v paranoidnih rantih medijev SDS, na naslovnicah Financ in celo v popantropoloških kolumnah Mihe Mazzinija. Kdor je hotel delovati pametno na družinskem srečanju, je s ciničnim nasmeškom med žvečenjem govedine povedal, kako pikro čez socialistično uravnilovko, ki da je značilna za slovensko mentaliteto. A tako kot Makarena ali Gangam style je tudi beseda uravnilovka čez noč izginila iz popularne kulture. Zahod je s Trumpom, brexitom in skrajno desnico drvel v nove politične krize – in še preden sta prišli korona in Ukrajina, so uravnilovko v komentarjih že zdavnaj izpodrinili novi koncepti. Naši dežurni pametnjakoviči so od ekonomskih tem prešli h kulturno-informacijskim, raje so pridigali o »postfaktičnosti«, »teoriji spola« ali »evropski civilizaciji«. Jasno, po letu 2016 ni nihče več kupil ideje, da je glavni problem naše družbe prevelika enakost.

  • N'toko

    N'toko

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Žive meje

    Komentar / Bližina Afrike

    Minuli teden je slovenska diplomacija na Brdu pri Kranju javnosti predstavila nove zunanjepolitične usmeritve. Nova prednostna naloga ministrice Tanje Fajon naj bi bila kandidatura Slovenije za ugledno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. In prav diplomatske ambicije nove vlade so verjetno botrovale temu, da je bilo na srečanju nadpovprečno veliko besed namenjenih državam afriške celine, od katerih glasov je odvisen uspeh kandidature. Brez podpore 54 afriških članic Slovenija pač nima šans. Naši predstavniki so se tako na vse pretege trudili poudarjati, da bodo poglabljali sodelovanje in poskušali »imeti več posluha tudi do globalnega dela sveta«. Nerodno pompozne besede, izrečene ravno ob preimenovanju ministrstva v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, in to dan, preden so naši predstavniki na seji v Strasbourgu zahtevali konkretnejše ukrepe za vračanje migrantov v izvorne države, so zgolj poudarile bolečo odtujenost Slovenije od sveta zunaj Evrope. Države, ki ležijo onkraj Sredozemlja, kot da bi bile na drugi strani Lune.