MLADINA Trgovina
dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Ekonomija  Za naročnike

    Kriptosvet

    Svet pretresa zlata mrzlica kriptovalut, digitalni denar je postal lani ena najbolj vznemirljivih poslovnih podjemov. Kriptovalute so za mnoge ključ revolucioniranja biznisa in bančništva, za druge še ena od tehnološko finančnih prevar. Funkcionalno niso pravi denar, čeprav povzročajo klasične denarne iluzije. Njihova vloga je tržno precenjena, hkrati pa imajo pomemben tehnološki potencial. Pri nas je lani »kriptovaluta« druga najbolj uporabljena besedna zveza, za »evropskimi prvaki«. Slovenija je eno najbolj dejavnih središč evropskega kriptosveta, lahko postane celo mala kripto Silicijeva dolina. Toda kaj nam ta digitalni čudež dejansko prinaša? Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Ekonomija  Za naročnike

    Višje plače?

    Slovenija stopa v novo dvojno volilno leto s težko primerljivim stavkovnim valom, začenja ga javni sektor, v obdobju konjunkture in ne krize. Gospodarska rast je očitno spodbudila verižne zahteve po višjih plačah. Političnoekonomski cikel poganja oportunistično vedenje vlade in drugih deležnikov pred političnimi volitvami. Vlada se je ujela v lastno past. Spregledala je političnoekonomski naboj javnega sektorja, zgrešila pri razvojni povezanosti plač, konkurenčnosti in rasti. Dejansko pa je plačna politika postala ključna avtonomna razvojna politika te države. Več

  • Pasje leto

    Prihajajoče leto 2018 ponuja nekaj novih ekonomskih upanj in hkrati stare politične negotovosti. Četrta industrijska revolucija in robustna globalna gospodarska rast ne prinašata pravih sistemskih sprememb. Obdobje miru in blaginje, integracij in odprtosti zamenjuje svet fragmentarnosti in naraščajočih konfliktov. Vodenje razdrobljenega sveta je vse bolj v rokah avtokratskih režimov in nepredvidljivih voditeljev v ZDA, na Kitajskem, Rusiji ... Svetovni red nezadržno razpada in leto 2018 nas poskuša prepričati, da je to vzdržna nova normala. Politične krize bodo letos krojile usodo morebitnega novega finančnega loma. Tveganja so večja, kot mislimo in si želimo. Več

  • Za boljšo kakovost življenja

    Evropa je po mnenju mnogih najbolj želeni prostor za življenje in delo ljudi. Toda sreča in zadovoljstvo nista sorazmerna z bogastvom in razvitostjo, pomembna je njuna objektivna porazdelitev, pa tudi subjektivna občutja. Ali dobre pol milijarde Evropejcev med 28 članicami dejansko misli in občuti, da živi v globalnem zemeljskem raju? Zakaj potem velik del prebivalstva motijo neenakost in izključenost, negotovost in ogroženost, čemu vzpon populizma, iskanje novih odrešujočih evropskih alternativ? Očitno razprave o blaginji in sreči bolj želijo graditi percepcijo realnosti kot pa jo spremeniti. Lažne dileme torej, za kvazi odločanje. Več

  • Mojstrovo izročilo

    Leto 2017 se izteka z vrsto nenavadnih obletnic. Zaznamuje ga desetletnica kultnega iPada, stota obletnica oktobrske revolucije v Rusiji, pa tudi Marijinih prikazovanj v Fatimi. Bolj prozaična sta 150. obletnica izdaje prve knjige Marxovega Kapitala in 200. obletnica Ricardovih Principov politične ekonomije in obdavčenja. Marx velja za idejnega nosilca socializma, Ricardo ob Smithu za najvplivnejšega očeta globalnega kapitalizma. Ricardo je danes zagotovo daleč najvplivnejši in najbolj citirani klasični ekonomist. Ostal je samosvoja figura. Še danes velja za ekonomsko najbolj pronicljivega britanskega poslovneža in parlamentarca, uglednega ekonomista brez akademskega položaja, najbogatejšega ekonomskega teoretika vseh časov. Dovolj, da si zasluži našo pozornost in poklon. Več

  • Zametek nove EU?

    Socialni vrh EU v Göteborgu želi po dvajsetih letih ponovno ustoličiti socialno unijo (ESU). Socialna Evropa naj bi postala novo politično lepilo, dokaz, da je EU več kot enoten trg in evro. Politične elite so očitno obtičale v kaosu nepredvidljivih in neobvladljivih volilnih sprememb. Boj za politično preživetje naplavlja želje, kako vrniti zaupanje v EU kot socialni projekt. Etika in produktivnost, enakost in rast, solidarnost in vključenost tržne družbe je nova retorika za izgubljeno desetletje razvoja in protikriznih zablod. Socialne unije ni brez transferne in fiskalne, oboje je zgolj druga stran monetarne in bančne, oboje zapira tesnejša politična unija. Socialna unija postaja nov zametek politične, bolj demokratične EU. Več

  • Finančna elita brez nadzora

    Zapletom z Banko Slovenije (BS) in njenim guvernerjem, suverenostjo države in samostojnostjo evropskih bančnih institucij ni videti konca. Spor glede sanacije bank se zaostruje, z novo zakonodajo o BS in sodnem varstvu izbrisanih imetnikov, pa tudi z vključevanjem najvišjih sodnih in evropskih institucij. Politični manevri BS in guvernerja, tudi Evropske centralne banke (ECB) in Draghija tičijo med prevzetnostjo bančnih elit in pristranostjo nove bančne unije (EBU). Zato imajo slovita Jazbečeva pisma Draghiju tako izjemen političnoekonomski pomen. Razkrivajo krizo vodenja v BS, dokazujejo ponoven pritisk evropske komisij (EK) in ECB na Slovenijo, kot zgled in opomin drugim. Trubarjev »stati in obstati« leži na tej točki. Jazbec je žal politično mrtev, toda BS, vlada in tudi ustavno sodišče morajo bitko državne suverenosti dobiti na evropskem parketu. Več

  • Nujna politična reforma

    Politična kriza v Nemčiji zaradi razpada koalicijskih pogajanj pomeni začetek konca politične kariere Merklove. Alternativnih rešitev ni veliko, vse pa so razmeroma kritične in ogrožajo politično-ekonomsko stabilnost države in z njo tudi EU. Institucionalna reforma EU ostaja v povolilnih kleščah Nemčije in Francije. Nemčija je skupaj z ECB naklonjena tesnejši bančni uniji, Francija z Junckerjevo administracijo bolj stavi na fiskalno. Obe alternativi potrebujeta politični konsenz, močne voditelje, trdne centralne institucije, torej več politične unije. Federalizacija EU pa je danes nevarna utopija. Očitno je politična rešitev ekonomskega preživetja EU obtičala v podobni zagati kot pred tem socializem s komunisti na čelu. Politična reforma je pogoj za ekonomske spremembe. Toda to je v političnem močvirju EU anatema, ki poglablja razkole in vodi v nove zgodovinske poraze. Merklova je postala del te zgodbe. Več

  • Čeprav je vse drugače

    Na prvi pogled petstoletnica protestantizma v Nemčiji in stota obletnica oktobrske revolucije v Rusiji nimata veliko skupnega. Prva pomeni radikalen prelom v zahodnem krščanstvu, druga ponuja propadlo socialistično alternativo, obe pa sta usodno zaznamovali politično kulturo in krajino Evrope. Toda EU kot njen sodobni dedič lahko na presečišču obeh preživi, če bo doumela raztresena sporočila obeh obletnic. Ključ evropskih integracij ni finančni, temveč identitetni kapital, a zunaj avtoritarnih projektov. Trgi imajo tu usodno družbeno vlogo. Protestantizem je po letu 1517 šokiral trg religioznih verovanj, komunisti so konec leta 1917 tržno družbo brutalno ukinili. Obakrat je bila ekonomija v osrčju družbenih sprememb, politika pa v klinču ideoloških spon in interesov, ne pa moralnih občutij in legitimnosti. Več

  • Ni legitimno, še manj moralno

    Davčne oaze so temelj kapitalizma, že dolgo del fiskalne in finančne krize držav, sestavni del prevladujoče politične kulture in krize demokracije. V zadnjih letih se razkritja žvižgačev stopnjujejo, tudi zadnji »rajski dokumenti« ponavljajo staro zgodbo davčnih utaj, slamnatih podjetij in finančnih nepreglednosti. Spet so v ospredju slavna imena, družine in družbe, vedno znova se razkriva, kako globoko se je zakoreninil kriminal v globalnem finančnem in poslovnem svetu. Nekateri menijo, da ga v kapitalizmu ni mogoče izkoreniniti, drugi govore, da bližje njegovemu obvladovanju še nismo bili. Razkritje prikritega bogastva narodov je edina možnost, da ozdravimo Ahilovo peto digitalnega kapitalizma, neznosnost družbene neenakosti. Več