MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Pamflet  Za naročnike

    Spet brez dialoga

    Vlada je spisala Energetski koncept Slovenije, na katerem namerava utemeljiti energetsko politiko do leta 2030 in energetsko vizijo do leta 2050. Da reč ni od muh, govori dejstvo, da so ga vladne službe pripravljale dve leti. V igri so vsekakor usodne odločitve, ki bodo zadevale ne le naše otroke, ampak tudi vnuke in pravnuke. A ker proizvodnja energije ni brez posledic za okolje, se hkrati porajajo okoljska vprašanja: od dilem z jedrskimi in termoelektrarnami pa do razsipne rabe energije, ki ta hip najbolj kulminira pred mestnimi bifeji, kjer za zunaj sedeče goste, ki srkajo kavo ali pivo, grejejo zrak plinski in električni grelci. Skratka, energetski koncept vključuje tudi vprašanja narave, se pravi spoštovanje letnih časov, in bolj preudarno rabo energije. Seveda pa je pogled v tako oddaljeno prihodnost priložnost za najbolj široko in polemično javno razpravo. In kaj je storila vlada Mira Cerarja ml.? Je mar organizirala vsaj debatne tribune po vseh večjih mestih Slovenije? Nak, javne pripombe je omejila na rok dobrega meseca, od katerega sta dva tedna pripadla božičnim in novoletnim praznikom. Vlada je torej naredila vse, da bi čim manj ljudi sodelovalo s svojimi idejami in pripombami. Namesto, da bi se okoristila z izkušnjami, pogledi in razmišljanji svojega prebivalstva, je sklenila, da projekt izpelje za čim bolj zaprtimi vrati. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Pamflet  Za naročnike

    Rastli pod napačnim županom

    Potem ko je premier Miro Cerar ml. arbitražni konflikt reševal z lovljenjem hrvaških ribiških ladjic, je zadevo sklenil preveriti pri mednarodnih forumih še sam predsednik države Borut Pahor. Odšel je po podporo v Bruselj na sedeža NATA in EU. Prvi mož vojaške organizacije Jens Stoltenberg je hladno dejal, da se to njih na tiče, Jean-Claude Juncker pa mu je razposajeno povedal, da vprašanje arbitraže nikogar med voditelji članic EU-ja ne zanima in da nihče ne ve, za kaj sploh gre. Rezultat: popolni fiasko!!! Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Ko spregovorijo primerjave

    Novo leto prinaša napoved stavkovnih poplav. Z njimi so pretili gasilci, zdaj jih pripravljajo policisti, šolniki, veterinarji, cariniki, inšpektorji, zaposleni v upravnih enotah … Vladi Mira Cerarja ml. je konec leta kazalo vsaj po finančni plati odlično, saj se je postavljala z visoko gospodarsko rastjo in proračunskim presežkom. Naenkrat pa ji grozi upor zaposlenih takšnih razsežnosti, kot še nobeni vladi pred njo. In če popusti stavkovnim zahtevam, se ji podre uravnoteženo stanje javnih financ. Toda ljudstvo je odločeno, da ima pravico do višjih plač in je gluho na vladne pozive po razumu. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Pamflet

    Serijski zmagovalci

    Pred poldrugim desetletjem je bila kolesarska tekma Tour de France rezultatsko dolgočasna: sedemkrat zapored je zmagal Lance Armstrong. Podobno je zadnja leta, ko je Chris Froome odnesel štiri zmage, potem pa še naslov na dirki po Španiji, na kateri so drugi zvezdniki iztisnili poslednje atome, a brez upanja na uspeh. Sedaj se je izkazalo, da je imel Froome v telesu dvakratno dozo zdravila proti astmi. Problem je v tem, ker zdravilo deluje hkrati tudi kot doping, ki je kajpak prepovedan. A enkratni odmerek mu je bil dovoljen, ker velja za bolehnega moža s šibkimi pljuči. Na veliki španski tekmi je povedal, da se mu je zdravje še posebej poslabšalo, se zdravil z dvojnim odmerkom in gladko pometel z vso konkurenco. In smo pri paradoksu, ko nihče izmed čilih in zdravih kolesarjev ni bil kos težko obolelemu Froomu. In poprej Armstrongu, ki se je boreč proti smrtonosnemu raku tako mimogrede okitil z nazivom nepremagljivega šampiona. Pogoj za superzvezdnika je prav težka bolezen, ki je nimajo tekmeci. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Brez vprašanj za kralja Matjaža

    Pred katalonskimi volitvami je španska volilna komisija prepovedala vse rumene napise in podobe, skratka uporabo rumenih barv na stavbah in vodnjakih. Simbol ideje o državni neodvisnosti je tako prepovedan. Državno nasilje, ki sega celo na področje barvne preference. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Umik pred pogledom na realnost

    Vladajočo stranko SMC je očitno pograbila histerija. Pred tednom je v parlamentu podprla predlog, da vlada zasebnim šolam za razširjeni javni program ne nameni nič sredstev. Čez nekaj dni je prišla z novim predlogom, ki bi kril 65-odstotni delež. V spomin velja priklicati, da je pred meseci poslala v parlamentarno obravnavo osnutek, ki je predvideval vsoto 85 odstotkov, medtem ko je pred dvema tednoma podprla ustavno spremembo, ki naj bi obšla ta zakon. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Uničevanje celic družbe

    Odločitev premierja Mira Cerarja, jr. in poslanske večine, da s spremembo ustave izniči ustavno odločbo o enakopravnem položaju javnih in zasebnih osnovnih šol, je šokirala. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Kričeče primerjave

    V Zimbabveju je vojska prevzela oblast in večnega predsednika Roberta Mugabeja spravila v hišni pripor za tako dolgo, da je ta podpisal odstopno izjavo, ki jo je začel z besedami, da prostovoljno odstopa. Mugabe je vladal 37 let. Dve manj je vladal Josip Broz Tito, le da njega ni odstavila vojska, ampak klic iz onstranstva. A zakaj so v Afriki uprizorili puč proti voditelju, ki je pri 93 letih tako ali tako živi mrlič? Usodno je bilo, ko je zamenjal podpredsednika države in za predsedniško pretendentko postavil svojo ženo. Smo imeli kaj podobnega v Jugoslaviji? Seveda, partijska nomenklatura je udarila proti Titovi ženi Jovanki, v ospredju so bili slovenski politiki: Mitja Ribičič jo je označil za duševno bolnico, Edvard Kardelj za bolnico, uradni eksekutor pa je bil Stane Dolanc, vsi seveda šele potem, ko so v to prepričali Tita. O njenem obnašanju so govorili na dveh sejah vrhovne ZKJ. Ne psihiatri, ampak partijska kamarila je odločila, da je Jovanka nora! Nekaj let zatem, ko so Dolanca v Britaniji predstavili kot Titovega naslednika, je tudi njega kamarila prek noči odstavila. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pamflet

    L’Estaca

    Slovenski pogled na Katalonijo je hkrati solidaren in vzvišen - pri nas je bilo drugače: imeli smo pravico do osamosvojitve v ustavi, na plebiscitu je prišlo glasovat za 90 odstotkov volivcev. Učinek je torej zgolj občutek superiornosti, brez resne solidarnosti, celo brez tiste naklonjenosti, ki se kaže v želji, kaj več spoznati o zgodovini katalonskega boja za samostojnost. Leta 1968 je pevec Lluis Llach napisal legendarno pesem L’Estaca, v kateri poziva k uporu proti represivni oblasti. Pod frankizmom je bila takoj prepovedana in Llach je utekel iz države; svojo emigracijo je opisal kot turizem s političnim motivom. Medtem pa je pesem postala ljudska katalonska himna in ko se je po Francovi smrti vrnil v domovino, je imel l. 1976 veliki koncert v Barceloni, na katerem jo je množica prepevala in sanjala o lastni državi. Segla je do Poljske, kjer jo je v sedemdesetih prepesnil Jacek Kaczmarski pod naslovom Zidovi, v njej pa so se našli Poljaki v želji po osvoboditvi izpod komunizma. Ko se je porodil množični sindikalni upor pod vodstvom Solidarnosti, so pesem vzeli za svojo uradno himno. 30 let kasneje se je v Tuniziji začela arabska pomlad in splošna vstaja proti režimu. In kaj je bila uradna himna protestnikov? – Jasno - Dima, Dima, ki jo je prepeval Yassar Jeradi, ki je v arabščino prestavil pesem L’Estaca. V Kataloniji je medtem Llach opustil prepevanje, izvoljen je bil za poslanca, ki je kot patriot pred meseci glasoval za samostojnost. In tik pred referendumom, je vzel še enkrat v roko kitaro in pred neskončno množico zapel ljudsko himno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Mož z lopato v deželi genijev

    V španskih zaporih sedi osem ministrov katalonske vlade, evropska in slovenska politika pa zadovoljno kimata, naj vse teče lepo po zakonih. Ko se je malo pred tem predsednik Carles Puigdemont s štirimi ministri umaknil v Bruselj, so nekateri slovenski mediji in oba predsedniška kandidata to ocenjevali kot neprimerno in zgrešeno potezo. Kandidat Marjan Šarec je ob tem vzvišeno pripomnil, da morajo Katalonci najprej izkazati enotnost in se odločiti, ali sploh želijo samostojnost. -!?????? Absolutna večina izmed 40 odstotkov je bila za, in to je zanj vprašljivo? Ko bi ne kandidiral za slovenskega predsednika, bi bilo še razumljivo. Toda, postavimo se v leto 1990 v čas plebiscitnega glasovanja na Slovenskem. Kaj bi se zgodilo, ko bi tedanje jugoslovansko ustavno sodišče prepovedalo referendum, premier Ante Marković pa bi poslal posebne policijske odrede nad volišča in napovedal ukinitev slovenske republike, potem pa bi za 30 let poslali v zapor Peterleta, Kučana, Janšo, Rupla in druge osamosvojitelje? Če bi dosegli katalonske številke, bi bil tisočletni čudež! Enako nesmiselno kritiko je podal Borut Pahor, ki je katalonski vladi očital, da po razglasitvi neodvisnosti ni podvzela korakov k njeni praktični uresničitvi. Več