pamflet / Bernard Nežmah: Mercatorska demokracija

Zgodila se je krivica. Uspešnega direktorja Mercatorja so odstavili čez noč. Televizije so prikazovale solze njegovih bližnjih; ko se je pojavil v Trenjih, smo namesto običajne konfliktne oddaje ugledali skupino enakomislečih, ki je sedela okoli Zorana Jankovića, delno izvzemši urednika Financ.

Oddaja je bila prepričljiva, podpirala sta ga dva opozicijska poslanca, profesor ekonomije, nekdanji direktor Mercatorja, s spoštovanjem je o njem govoril celo sindikalni funkcionar Lavrač. Kamere so prikazovale množice delavk, ki so se zbrale na podpornem shodu in so se pripeljale z obale, iz Štajerske, s Koroške ... Ljubljeni ljudski direktor, ki ga opevajo tudi računovodske številke o profitu in rasti podjetja.

Tudi nacionalka ga je povabila kot ekskluzivnega gosta v sredine Odmeve in naslednji dan smo videli redko videno dejanje, ki gre samo velikim: v četrtkovih Odmevih so na suho ponovili odlomek, kaj je povedal gospod Janković v Odmevih v sredo.

Dejansko, zamenjava brez navedenih razlogov in ignoranca novih lastnikov, ki niso hoteli pred kamere. Toda medijska slika, ki je nastajala, je bila nenavadno črno-bela. Gledali smo lik malega Tita, natančneje Titeka.

Resnica ali medijsko slepilo? Indikativno je bilo besedovanje sindikalnega voditelja, ki je povedal, da je gospod J. v redu direktor, da ima pogum, da pride v studio, da pa mu malo zameri, da je delavcem izplačeval del zaslužka v obliki bonov in ne denarja. Nepomemben drobec. Pri Zevsu! Kakšen sindikalni vodja je ta, ki ni organiziral stavke zoper arogantnega šefa, ki je prodajo Mercatorja dvigoval celo na račun svoji zaposlenih? Ali zloglasna Pivovarna Laško plačuje del plače svojim delavcem tako, da vsak mesec odnesejo domov po štiri kište piva? Ali je nadzorni svet odločil, da Jankoviću plača skoraj 100 milijonov tolarjev odpravnine v obliki Mercatorjevih bonov???

Značilnost Mercatorjevega poslovanja je tudi v tem, da prodajalke delajo krepko več kot 40 ur na teden. Se je sindikat dvignil v upor zahtevajoč pravico do 40-urnega tednika? Ne, veliki Mercator v zadnjih letih ni vseboval sindikata, ki bi se resno boril za pravice zaposlenih. Konec koncev, številke uspešnosti podjetja, ki so jih mediji navajali, so zadevale samo profit, število zaposlenih in vrednost delnic, niti ene rubrike pa ni bilo moč prebrati, kako so po letih rasle plače zaposlenih trgovk. Bi imeli na eni strani eksponentno last profita podjetja, na drugi pa porast delavskih zaslužkov, ki bi jih opazili šele, ko bi jih postavili pod mikroskop?

Mercator je podjetje, ki nonšalantno ignorira zakon in ustavo. Ko je minister Vizjak naposled le izkašljal zakonski predlog o omejitvi dela trgovin ob nedeljah v skladu z referendumsko odločitvijo, se je razhudil član uprave Mercatorja Stanislav Brodnjak, ki je besno pokomentiral, da je zakon rezultat pritiskov sindikata in Petrola.

Po Sloveniji divja duh nespoštovanja zakonodaje. Potem ko je večina na referendumu nedvoumno odločila, se vsak dan najde kdo, ki pove dva ali tri razloge, zakaj ne bi smeli uveljaviti referendumske volje. Kot da je referendum štos, ki ga ni treba uzakoniti, če najdeš kakšen racionalen argument zoper? Kot da ni referendumska odločitev sveta, ki je zavezujoča, ko je enkrat sprejeta?????

Kakšni pritiski sindikatov in Petrola pa so to, če novi zakon uzakoni referendumsko vprašanje, ki je pred letoma natančno navedlo, da izjeme veljajo za bolnišnice, za železniške postaja ... in tudi za bencinske servise!???? Saj se Mercatorjevi šefi obnašajo, kot da so Bogovi, za katere referendumske odločitve ne veljajo.

Heroični lik Jankovića, ki ga je v veliki meri ustvarjala POP TV in v manjši nacionalka, je po svoje razumljiv, saj izvira iz molka akterjev Istrabenza In Pivovarne Laško, kar v takih situacijah sprovocira medij, da si reče: bom naredil oddajo pa brez vas! Povsem legitimno, vprašanje, ki se postavlja, pa je: ali so televizije samo ring, kjer se soočajo antagonisti, ali pa so televizije tudi avtonomne v najbolj enostavnem smislu, da so sposobne lastne presoje tudi takrat, ko ena izmed vpletenih strani ne pride pred kamere?

Vsekakor niso dosledne. Ko je odletel Janković, so klicali njegove odstavljalce, da v polemiki pojasnijo, zakaj to grobo dejanje? Ko je denimo Istrabenz pri spojitvi Droge in Kolinske napovedal, da bo odpustil presežne delavce, se ne spomnim, da bi televizije kdaj vabile direktorje, da na omizjih pro et contra pojasnjujejo, zakaj bodo odpuščali.

Post festum je rabelj - Pivovarna Laška poslala suho pojasnilo, da je Zoran Janković gradil Mercator klientelistično, da so se posli družine Jankovićev prepletali z družbo Mercator.

A to ni nič novega. Že pred leti so različni mediji poročali in razkrivali tovrstna početja Jankovićev, nenavadno je, da se šele novim lastnikom zdi nedopustno, da direktor, ki vodi njihovo podjetje, prav s tem še kuje dobičke za družinska podjetja. Pomenljivo je, da to ni motilo premiera Ropa in njegovo LDS, ki je bila prek KAD-a in SOD-a tedaj glavni lastnik Mercatorja? Zakaj klientelistična povezanost največjega soseda in Jankovićevih tvrdk ni bila sporna za prejšnjo vlado?

In še skok v zgodovino. Danes nekateri rohnijo, kako prihajajo za direktorje neznani obrazi. Kako je bilo že z Jankovićevim ustoličenjem? Čez noč so odstavili direktorja Živka Pregla, ki je bil takrat veliko ime podjetništva, mož je bil navsezadnje podpredsednik Markovićeve jugoslovanske vlade. Iz Mercatorja je bil odstranjen denimo tudi Saša Geržina, pred tem direktor številnih velikih podjetij, na čelo gigantskega podjetja pa je prišel baby-face, mali trgovčič Zoran Janković. - Ali to ne napeljuje na botre, ki so ga postavili, ki so mu vseskozi stali ob strani, tako da je na koncu izgubil stik z realnostjo, ko je začel že verjeti, da je zares neodstavljiv?

Odstavitve malih bogov so vedno v prid demokraciji. Črni humor je pogled na trgovke, ki pred kamerami jočejo za direktorjem, ki bo zgolj z odpravnino zaslužil toliko, kot njim ne bo uspelo prislužiti v 40 letih dela.