MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

29. 6. 2006  |  Mladina 26  |  Pamflet

Mrk v televizorjih

Kršenje demokratičnosti, ki deluje kot bizarnost

© Tomo Lavrič

Črnine medijev se zadnjič spominjam iz avgusta 1987, ko je 26 številka Mladine izšla s počrnelimi deli tekstov. Sodišče je takrat odločilo, da časopis ne sme iziti, če bodo v njem zapisane besede ameriškega profesorja Cirila Žebota, da je bila NOB tudi državljanska vojna, ki so jo začeli komunisti.

Mladina je bila namreč ignorirala javni tabu, da se besed političnih emigrantov o naravi NOB ne sme objavljati, in tožilec je poslal orožnike, ki so časopis zaplenili. A tudi po tem se ni sprijaznila s cenzuro in je vodila sodne postopke vse dokler Vrhovno sodišče ni izdalo sodbe, ki je dovoljevala objavo teh besed.

Zdaj je črnina zatemnila televizijske zaslone na Slovenskem, če so gledalci preklopili prenos nogometne tekme na HTV. V imenu katerih vrednot so se kabelski operaterji odločili za tako brutalno obliko omejevanja svobode izbire?

Nacionalna televizija in lastniki Kanala A so nezadovoljni z gledanostjo svojih prenosov svetovnega prvenstva v nogometu. Kaj so storili? - So poiskali nove voditelje in komentatorje, ki bi pritegnili širšo publiko? Nak, od kabelskih operaterjev so zahtevali so, da prebivalcem Slovenije odklopijo sliko nogometnih spektaklov HTV. Češ, da so kupili ekskluzivne pravice, da na Slovenskem edino oni prenašajo šampionski žogobrc.

Noro, naslednjič bo POP TV kupila pravice za prenos papeževega pogreba in operaterji bodo izklapljali CNN, BBC, RAI in druge tuje mreže!????

A vendar, obrambna reakcija teve hiš, ki sta zahtevali, da iz trga izženejo konkurenco, je predvsem bizarna. Šokantno je, da ima takšna zahteva moč božjih zapovedi, ki se jih pohlevno držijo kabelski operaterji. Še več, spada v znanstveno fantastiko, da se danes najde primer, ko veliko podjetje uboga na migljaj.

Najbolj znano ime pravosodja je v zadnjem letu Aleš Zalar. Mož se je prijavil na mesto predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, a ga minister ni izbral. Se je vdal v usodo in sprejel sklep za dokončen? Nikakor, pritožil se je na višjo instanco, pa potem nadaljeval boj na naslednji, zadnjič je izgubil na Vrhovnem sodišču, a že z optimizmom napoveduje, da gre z zadevo naprej. Da ne omenjamo odvetnika Čeferina, ki iz primera v primer demonstrira, kako sodne odločbe zlepa niso dokončne.

In kaj so iz zgledov potegnil Telemach in podobni? So zavrnili zahtevo, da bi svojim uporabnikom okrnili spekter predvajanih programov? V imenu svobode izbire gledalcev? V imenu pravice hrvaških državljanov Slovenije, da prosto gledajo oddaje iz domovine njihovih prednikov? V imenu svobode izražanja, saj prenos nogometne tekme ni mehanično predvajanje slike in zvokov z igrišča, ampak je osmišljen z avtorskim pristopom komentatorjev, ki isto tekmo napravi za povsem drugačen dogodek? So najeli ekipo odvetnikov, ki bi branila interese njihvoih porabnikov?

Nič, že na prvi migljaj so pokleknili brez bitke, ne da bi se šli borit za pravice svojih klientov!!!????

A niso bili edini. Mediji, ki so v imenu demokracije na prvih straneh in v osrednjih oddajah napadali zakon o RTVS in uredniške menjave na Delu, so televizijski mrk opazovali z distance, povzeli kvečjemu stališče hrvaških društev ali si privoščili drobni komentarčič.

Tudi vedno agilni ombudsman tokrat ni opazil omembe vrednega kršenja človekovih pravic.

Čeravno je reč bizarna, gre za usoden teror logike kapitala, ki si jemlje pravico s slovenskega trga izločiti vso konkurenco. Ali bodo v času naslednje olimpijade kabelski operaterji izklapljali programe HTV, ORF, ZDF et cetera? Če bo denimo nacionalka ob istem času prenašala ista tekmovanja? Kaj počne vodja urada za varstvo konkurence gospod Plahutnik?

Propad Jugoslavije je sicer v nogometnih prenosih pomenil strmoglavljenje kvalitete. Nekoč je kraljeval hrvaški novinar Mladen Delić, katerega dovtipni komentarji živijo kot večni verzi še desetletja, pa srbski novinarski maček Dragan Nikitović, po katerih se gledalcem SLO televizij lahko samo kolca.

Toda problem ni v tem, da na Slovenskem ne bi mogli zrasti odlični komentatorji. Očitno je problem kadrovska politika teve hiš.

Te dni je vodil nadrealistično prireditev Saša Veronik, somellier, publicist in literarni kulinarik, ko je organiziral prireditev, na kateri je z vrhunsko hrano in vinom stregel izbranim gostom. A ne direktorjem in jet-setu, ampak brezdomcem in revežem. Isti Veronik je bil pred leti popularni teve voditelj, s katerim pa nacionalka ni vedela, kaj bi z njim sploh počela, in ga je imela zaposlenega v izterjavi naročnin.

Predsednik Janez Drnovšek je danes resda poznan kot filantrop, toda nismo še slišali, da bi imel na začetku poletja dan odprtih vrat in bi naključnim gostom stregel z doma pečenim kruhom, jim točil lastni zvarek šabese ter jih sladkal z drugimi dobrotami zdrave prehrane.

Njegovi kolegi iz LDS so ustvarili veliki problem iz oslove sence, ko so na dolgo očitali vladajoči koaliciji, da ni med prvimi izglasovala parlamentarnega priznanja Črne Gore. Kot da bi bilo to sploh polemike vredno, ko pa je v istem času na nogometnem prvenstvu sveta igrala neobstoječa država Srbija in Črna Gora?

Bistveno večjo težo ima logika omejevanja teve prenosov, ki pa je povsem minimalizirana kot fenomen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.