6. 5. 2002 | Mladina 18 |
Demokracija in drugi nesporazumi
Čas je torej, da izostrimo vse svoje instinkte. Še zlasti mrhovinarske.
© Tomo Lavrič
Referenduma za vstop v Nato torej ne bo. Dejstvo, da sicer maloštevilne pobude zanj z globokim prezirom zavračajo tako leve kot tudi desne stranke, nedvomno označuje začetek novega obdobja slovenske politike. Kar nam ta politika omogoča misliti, čemur daje vse bolj razločno obliko, je koncept vladajoče zavesti, po kateri vere v dobre namene oblasti, kaj šele v njena prizadevanja za skupno dobro, ni več mogoče deliti z običajnim moškim in žensko, ki sta skozi prvo osamosvojitveno desetletko namesto koncepta demokracije kar naprej odkrivala recept za goljufijo. Ne samo v oblast, ki je skozi svoje brezdušne tranzicijske zgodbe brez zadržkov razkazovala izgubo občutka za človeško mero, na koncu se je sfižilo zaupanje celo v nekaj tako človeško preprostega, dobronamernega in solidarnega kot naj bi bil Rdeči križ. Strah tistih, ki nasprotujejo referendumu o Natu, ker se bojijo njegovih rezultatov, je nadvse poučen, ampak odvečen: ne toliko od Nata, ljudje se poskušajo distancirati od promotorjev Nata kjer le morejo in ko le morejo. Takih priložnosti pa ni veliko. Še več: vse kaže, da jih bo vse manj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
