18. 5. 2005 | Mladina 20 |
Liberalizem in tržnica idej
Kakšna je razlika med pesimistom in optimistom? Pesimist bo dejal: tako slabo je, da ne more biti slabše! Optimist pa: o, ja, lahko je, pa še kako!
© Tomo Lavrič
Strašno pritoževanje nad tem, da opozicija ne deluje, da opozicije pravzaprav sploh nimamo, razočaranje novinarjev, bivših politikov, kot je Kučan itd., je že nekaj časa tako rekoč stalnica pisanja o domači politični sceni. Ne gre le za razočaranje nad tem, da je zmagala desnica, ampak predvsem za obžalovanje tega, da domnevna levica, ki je zdaj v opoziciji, ne zmore vzpostaviti korektnega, konsistentnega, dovolj močnega in v javnosti vidnega oponiranja in protiprograma Janševi vladi in njenim potezam in ukrepom. Janša ima vedno pravi odgovor, pravijo, Rop pa ne najde pravih besed in argumentov. Le redki so pri tem pripravljeni ugotoviti, da ta situacija ni včerajšnja, ampak gre najmanj za nadaljevanje prednatovskega razpoloženja. Namreč za nadaljevanje načina, kako sta leva in levoliberalna stranka vodili vladno politiko, potem pa še predvolilni boj, in da gre predvsem za posledico tega, da sta obe stavili na nacionalizem oziroma narodnjaštvo na simbolni ravni kot sredstvo pridobivanja volilne podpore. Seveda ta zgodba še zdaleč ni končana, nasprotno, zdi se, da se je šele začela.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
