Ekonomija:  dr. Bogomir Kovač

Prva ocena

Zgolj politična nesposobnost in pravna nespretnost opozicije omogočata vladi, da formalno deluje v vedno novih pravnih prazninah in politično izrednih stanjih

Mladina 21  |  25. 5. 2012

Sto dni Janševe vlade je dovolj za prvo tradicionalno oceno njenega dela. Nesporno smo dobili vlado, ki je veliko aktivnejša od prejšnje. Njena največja operativna dosežka sta varčevalni proračun in spoštovanje temeljnih fiskalnih zavez do EU, toda to sta hkrati tudi vladni največji strateški napaki. Slovensko javnost je skušala prepričati z nujnostjo in brezizhodnostjo ekonomskih sprememb, dejansko pa je pozabila, da ti ukrepi spodkopavajo socialne in politične temelje njene legitimnosti. Politična hitrost sprememb v prvih stotih dneh se je pokazala kot nevarna in nepotrebna ekonomska improvizacija. Vlada ima politični pogum, toda njeni ukrepi vodijo v ekonomske težave. Če ni znala pravočasno razbrati domačih opozoril, bo morala pač upoštevati tuje, ki jih je ta teden poslal OECD.

Toda pojdimo po vrsti. Nova vlada si podobno kot Pahorjeva administracija deli negotovo zunanje okolje, evropsko finančno in ekonomsko krizo. Obe administraciji sila nekritično sprejemajo in podrejajo vsem zahtevam, ki prihajajo iz Bruslja. Fiskalni pakt smo sprejeli prej, kot so ga drugi politično prebrali. In danes je jasno, da so fiskalna pravila v tej obliki ekonomsko, socialno in politično škodljiva in jih bodo seveda na evropski ravni dopolnili. Vlada bi zato morala namesto prehitre in škodljive fiskalne konsolidacije v letih 2012 in 2013 vztrajati pri srednjeročnem fiskalnem pravilu o strukturnem primanjkljaju. Ta ji daje nekaj več manevrskega prostora glede na obvladovanje domačega ekonomskega cikla in potrebnih strukturnih reform javnega sektorja in trga dela.