Živeti skupaj in spoštovati različnost

Janković je dejal, da so v Islamski skupnosti plačali zemljo izjemno drago

Temeljni kamen za islamski kulturni center, ki bo stal na Kurilniški ulici v Ljubljani, bodo položili v soboto. Janković je na novinarski konferenci na območju bodočega centra povedal, da bo položitev temeljnega kamna zanj dan ponosa in hvaležnosti. Mufti pa napoveduje, da se bodo slovesnosti v soboto udeležili tudi predstavniki državnega vrha, gostje iz tujine, med drugim tudi iz Katarja in Savdske Arabije. Z islamskim kulturnim centrom s prvo džamijo v Sloveniji se uresničuje skupna želja ljubljanskega župana Zorana Jankovića in muftija Nedžada Grabusa.

Kot sta poudarila na skupni novinarski konferenci, bo s tem centrom Ljubljana postala svetovno odprto mesto. Grabus ocenjuje, da gre za zelo drag projekt, finančno pomoč pričakujejo tudi iz Katarja. Ob tem je mufti opozoril na visoke stroške za gradnjo centra. Za izgradnjo dovozne ceste z infrastrukturo, komunalni prispevek, projektno dokumentacijo in ostalo potrebno za gradnjo bodo po njegovih navedbah odšteli okoli devet milijonov evrov, stroški gradnje centra pa bodo znašali najmanj 12 milijonov evrov. Kot dodaja mufti, imajo okoli 70 odstotkov sredstev obljubljenih iz Katarja.

Tudi Janković je dejal, da so v Islamski skupnosti plačali zemljo izjemno drago. Meni pa, da bo Ljubljana z džamijo udejanjala osnovno idejo, da živimo skupaj in spoštujemo različnost. "Za teh 44 let se opravičujem vernikom, ker niso imeli svojega prostora," je povedal. Kot je poudaril Grabus, so bili verniki v dolgotrajnem čakanju na začetek gradnje džamije zelo strpni, nikoli niso pripravili nobenih demonstracij, "ampak so šli po mirni poti".

Ob tem pa je spomnil tudi na politične ovire, s katerimi so se srečevali v desetletnih prizadevanjih za džamijo v Ljubljani. Kot je dejal, se je od začetka zavedal, da džamija ni problem Islamske skupnosti, ampak da morajo o tem glasovati v mestnem svetu. Po njegovih besedah gre za veliko politično spremembo v politični mentaliteti, ki se kaže z glasovanjem v mestnem svetu. Zadnja sprememba prostorskega načrta za območje islamskega centra spomladi letos je bila namreč v ljubljanskem mestnem svetu sprejeta brez glasu proti, leta 2006 pa je pri odločanju o prodaji zemljišča na drugi lokaciji zaradi nasprotovanj nekaterih prihajalo do zapletov.

Tudi Janković je spomnil, da so mu leta 2006 med kampanjo za županske volitve pred prvim mandatom nekateri svetovali, naj džamije ne podpira. "Češ meni kot mešancu bodo zamerili tako linija po mamini strani kot linija po očetovi strani," je povedal in dodal, da kot prepričan ateist meni, da mora imeti vsak vernik svoj prostor, kjer vero udejanja. Ob tem sta z muftijem zavrnila tudi očitke o tem, da bo muslimanski klic k molitvi iz minareta motil okoliške prebivalce, saj se zemljišče nahaja ob železniški progi in so vlaki, ki vozijo mimo, še glasnejši.

Župan si želi, da bo džamija dobila uporabno dovoljenje v letu in pol. Mufti pa je izrazil upanje, da bodo center gradili manj kot tri leta. Po njegovih navedbah bi lahko začeli že novembra, pred tem morajo končati še popis gradbenih del in izbrati izvajalca. Kot pravi, se je za delo zanimalo že veliko gradbincev, izbrali pa bodo najboljšega, ki bo dal tudi bančno garancijo. (STA, mm)