Čreda

zadržan

Nismo angeli.

Čreda je glorifikacija igralcev v slogu: brez nas ni filmov in serij, brez nas nihče nič ne more, mi smo kralji! Res je, brez igralcev ni filmov in serij – zaenkrat. Digitalizacija bi lahko namreč tudi njim odpihnila delovna mesta – ali pa bi lahko odpihnila kar sam igralski poklic. Zaenkrat pa je problem le v tem, da so pogrešljivi – ko jim rok trajanja poteče, odpadejo. Še selfiji z njimi so le šala. Kolja (Nikola Kojo) in Cveja (Zoran Cvijanović), nekdanja filmska bogova, ki svoje “poslanstvo” utapljata v gledališki verziji Don Kihota, sta ostala brez vlog, zato skleneta, da bosta producirala pilota za TV-serijo, toda pri tem v grozi ugotavljata, kaj vse mora producent početi, da bi prišel do denarja, da bi se torej iz ovce prelevil v volka – lagati mora (tako igralcem in ekipi kot ženi), goljufati, sklepati kravje kupčije, blefirati, se poniževati.

Grozno! Kaj takega! Šokirana sta – na avtobiografski (Kojo režira), metafilmski način. Ironija je le v tem, sta oba filmski legendi – igrala sta že v stotih filmih in serijah, pa nista pogruntala, kako nastane film. Nič, igralci so res ovce. To je najboljši vic v tejle populistično patetični srbski komediji igralskega samopomilovanja, ki ji je treba odvrniti: če si igral v stotih filmih, pomeni le, da si stokrat delo odžrl drugim igralcem.