MLADINA Trgovina

Marcel Štefančič jr.

17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film

T2 Trainspotting

T2: Trainspotting, 2017, Danny Boyle

za +

Pogumna srca.

Renton (Ewan McGregor), ki je na koncu Trainspottinga zbežal z denarjem, se po dvajsetih letih vrne v Edinburgh, kjer mu turistična delavka zaželi dobrodošlico. »Od kod ste,« jo vpraša. »Iz Slovenije.« »O,« dahne Renton. Svet se je spremenil, toda Renton, Begbie (Robert Carlyle), Sickboy (Jonny Lee Miller) in Spud (Ewen Bremner) so še vedno na istem: v Trainspottingu so izbrali življenje, zdaj, 20 let kasneje, pa so videti tako, kot da so izbrali razočaranje. Begbie je (še vedno) v ječi, Spud je (še vedno) džanki, Sickboy fura izsiljevalski kšeft, Renton pa ne ve, kaj bo počel naslednjih 30 let. Ko se zagledajo, ne vedo, kaj naj storijo – naj se pobijejo ali pofukajo? Psihopatski Begbie dobi erekcijo šele, ko naskoči »pizdo« Rentona, občutek, da spet živijo, pa dobijo šele, ko jih zalije overdose nostalgije, toda v času, ko z brexitom in Trumpom vsi rinejo nazaj, v »boljšo« in »večjo« preteklost, niti ne izgledajo kot dinozavri, temveč le kot male gube zgodovine, »turisti v svoji lastni mladosti«, ki jih jebe to, da vsako leto nekje vmes uro premaknejo, in ki upajo, da jim bo tokrat spodletelo bolje kot zadnjič. 

To, da vlogo Sickboyeve »Lolite« prevzame bolgarska prostitutka in da turistom dobrodošlico v Edinburghu zaželi Slovenka (ne Katarina Čas), kaže, da se film zaveda škotskega referenduma in brexita (nacionalizem, globalizacija), ki sta prišla vmes, medtem ko to, da je mogoče protestante zlahka oropati, ker imajo za pin pri kreditnih karticah kar letnico neke svoje slavne bitke (1690), kaže, da je zvestoba »preprostejši in nestrpnejši« preteklosti nevarna. Padeš pod vlak, ki ti je itak ušel. In Trainspotting, kultni film, ki je spremenil film (in premaknil generacije), je tak vlak – film, ki ga ne moreš ujeti. Toda T2 ne pade pod ta vlak. Iz preprostega razloga: Danny Boyle ne skuša posneti »novega« Trainspottinga (kaj šele kopije originala), temveč film o fantih, ki so največji feni svoje lastne mladosti, snema tako, kot bi ga snemal fen Trainspottinga. Nadaljevanja ni posnel zato, ker bi ga moral, temveč zato, ker ga je znal, ker je izbral tiste, ki jih ima rad, in ker ve, da v isto reko ne moreš stopiti dvakrat.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.