MLADINA Trgovina
Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Dva leva

Vagina dentata

Ženska želja in moške travme

»Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.« ... »V vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice.« ... Če mene kdo vpraša, ali bi šel k ženski zobozdravnici, potem je moj odgovor, da bi šel, ampak samo za rutinska dela.«
— Nabor globokih misli nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjana M. Zupančiča, o ženskah (citat z bloga Borisa Vezjaka)

»Simone Veil je travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijsko taborišče. Nihče ne govori, kako so te travme povzročile, da je postala ’mati vseh splavov’. Zaradi njene zakonodajne iniciative, medtem ko je bila ministrica za ’zdravje’, so bili milijoni nerojenih otrok, in še vedno so, oropani pravne subjektivitete. ... Mediji jo slavijo celo posthumno, morala pa bi biti obsojena kot največja morilka vseh časov.«
— Dr. Boštjan M. Zupančič (na FB-zidu, 30. 6. 2017)

»Nolite te bastardes carborundorum.«/Ne pustite prascem, da vas zatirajo.
— Skrivno »slengovsko latinsko« izročilo spolnih suženj v romanu in ekranizaciji Deklina zgodba Margaret Atwood

Že res, da je pojem zobate vagine poimenoval in populariziral Sigmund Freud v kontekstu svoje kastracijske teorije, a sam mit je prisoten od nekdaj. Zasledimo ga v številnih prastarih religijah in mitologijah. In tudi v sodobnih izdelkih popularne kulture. Denimo, tudi v filmih dvomljive kakovosti, kot je angleško-nemški Penetration Angst (Wolfgang Büld, 2003), kjer naslovna junakinja po vsakem posilstvu, ki se ji zaporedno dogajajo, izgubi zavest, in ko se spravi k sebi, najde na prizorišču le cunje, uporabljen kondom, ključe in druge neužitne predmete posiljevalca. ... Dokler postopoma ne dojame, da je njena vagina v bistvu njeno tajno orožje, ki v travmatičnem transu požre posiljevalca ... Bizarna ideja ni rezultat ženske fantazme, ampak moške anksioznosti. Nelagodja pred nerazumljeno in svobodno žensko. Zato je bila v zgodovini v travmatiziranem delu moške populacije vedno zatirana, podrejana, marginalizirana. Če je ne moreš preseči ali vsaj živeti v sožitju, si jo podredi. In nič ni bolj ogrožajočega za travmatiziranega moškega kot ženska, ki lahko osvobaja svojo (spolno) željo in intelektualni potencial. Ekonomija lastne ženske spolnosti in fertilnosti (pravica do kontracepcije, pravica do splava v skrajnih situacijah) je hud udarec poskusov obrambe dominacije. Mizoginija je predvsem in zlasti obramba travmatiziranih, negotovih, nesamozavestnih možakov. Zato še leta 2017 v obupu še vedno neutrudno obračajo in stresajo enake stereotipne verbalne obrazce, ker na srečo družbena in pravna praksa neposrednega zatiranja vsaj v najbolj razkošni obliki več ne dopušča. Razen če, kot v futuristični projekciji v romanu Atwoodove Deklina zgodba, pride do puča krščanskih fundamentalistov, ki podobno kot IS vzpostavi državo, ki reducira žensko spolnost na reproduktivnost in ženski intelektualni habitus na sledenje in služenje. V Sloveniji je kar nekaj glasnih predstavnikov takšne mizoginske nasičene obrambe. Pred časom so izstopali izpadi pokojnega psihiatra Ruglja. Dovolj je, da preberete nekaj let star intervju v Mladini, kjer je na treh, štirih straneh vulgarnega besedičenja razgalil svojo tragikomično pojavo (http://www.mladina.si/93372/samo-brezmejen-zarukanec-je-lahko-postal-belogardist-pa-komu-je-sploh-lahko-prislo-na-pamet-pomaga/). Ponesrečena kopija Ruglja je fizkulturnik Vodeb, ki se brez formalne in vsebinske kvalifikacije razglaša za psihologa in psihoanalitika. Oba s svojimi nastopi razkrivata ne le hudo zapletenost v stereotipe, ampak tudi ujetost v horizont »polizobrazbe«. Kajpak merim na Theodorja Adorna, ki je svoj čas napisal kratek spis z naslovom Teorija polizobrazbe (Theorie der Halbbildung), v katerem med drugim ugotavlja, da je polizobrazba nekakšna karikatura izobrazbe, njena narobna slika, ki ujame le uporabni in partikularni del vednosti; ki omogoči, da poljubno družimo tako po predmetu kot po nosilcih vsa uporabna, četudi protislovna ali celo nasprotujoča si dejstva, ki brez zadrege sobivajo tudi v tej svoji protislovnosti. Takšna, na banalna dejstva reducirana vednost omogoča kar največjo vulgarizacijo, zato polizobrazba ni samo nekultura, ampak je tudi stalni latentni napad na kulturo. Kaj v tem klubu dela pravnik, profesor, ustavni sodnik, sodnik evropskega sodišča za človekove pravice ... Boštjan M. Zupančič, ni jasno. Kaj ga muči, travmatizira, da preglasi doseženo stopnjo prosvetljenosti in izobraženosti, ki mu veleva vsaj avtocenzuro, če že ne avtokorekcijo banalnih stališč? Denimo, po eni strani se neprikrito navdušuje nad zmago moškega principa svetlobe, ki da je s Trumpovo zmago spet vzpostavilo ravnovesje v Ameriki, po drugi strani pa izkazuje zaskrbljenost nad razmerami v Franciji. Zakaj? Pomislite, Macronova žena je 24 let starejša od predsednika republike. Res veliko. A koliko je Melania mlajša od Trumpa? Samo 23 let. Torej, če prav razumemo, je narobe, da je feminizirani Macron v postelji z »mamo«, normalno pa je, da je »pravi dec« Trump v postelji s »hčerko«?

A bolj kot sami izpadi omenjenih so problem molk, pritajenost ali celo servilnost tistih, ki bi morali na glas zaropotati. Ko je Rugelj z gladovno stavko in tekom svojih vernikov okrog parlamenta izsiljeval ureditev svojega domnevno krivičnega statusa, so se slovenski psihiatri pritajili. Ko Janša mesari po medijih, se na enak način pritajijo mediji in stanovske združbe. Ko tipi, kot pokojni Rugelj, pa »psiholog in psihoanalitik« Vodeb in ne nazadnje BMZ žalijo ženske, jim »ženski mediji« na široko odpirajo prostor za sadomazohistične seanse, ženske pa v glavnem molčijo. V vseh primerih podobno: naj drugi namesto in na mestu njih rešujejo njihove zagate. No, častna izjema je Svetlana Slapšak, ki je BMZ-ju v Večeru ne samo kritično primazala krepko intelektualno klofuto, ampak tudi nazorno demonstrirala, da ji pravi moški BMZ intelektualno (tako kognitivno kot po omiki) ne seže do kolen.

A kakorkoli. Ženske, nikar ne strašite moških, ker so občutljiva bitja. In moški, nikar se ne bojte žensk. Ne bodo vam ga odgriznile. No, vsaj z vagino ne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Dr. Samo Rugelj, Ljubljana

    Vlado Miheljak: Vagina dentata

    Spoštovani g. Miheljak Psihiater in zdravnik dr. sc. med. Janez Rugelj (1929–2008) je svoje življenje, ne samo poklicno, temveč celostno, posvetil reševanju ljudi v stiski. Delal je do nekaj mesecev pred smrtjo. Z njegovo pomočjo in po njegovi zaslugi dandanes veliko ljudi, ki so bili obsojeni na propad, živi polno in ustvarjalno življenje. Za svoje »vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo« je... Več

  • Vlado Miheljak, Mladina

    Vagina dentata

    Prav mi je! Namesto da bi Samu Ruglju kratko in odrezavo odgovoril, da sem psihiatra Janeza Ruglja omenil v zgodbi, v kateri je bil v središču nekdo drug (Boštjan M. Zupančič z zapisom o Simone Veil), in sicer kot primer verjetno najprimitivnejše mizoginije med ljudmi, ki so se priglašali k javni besedi v Sloveniji zadnjih nekaj desetletij, sem skušal biti kar se da obziren. Več

  • Andrej Perko, Kamnik

    Vagina dentata 

    Dr. Rugljevo delo in metodo sem spoznaval dobri dve desetletji, najprej kot njegov pacient, kasneje kot njegov koterapevt in danes kot samostojen terapevt. Vlado Miheljak me bo skoraj gotovo okvalifi ciral kot psihiatrovega »vernika«, s čimer ne bom imel težav. Zahvaljujoč temu pa vendarle poznam nekaj neizpodbitnih dejstev, ki sem jih spoznal v dolgih letih življenja v dr. Več

  • Verena Perko, Kamnik

    Vagina dentata

    Vlado Miheljak vodi že kar nekaj časa v Mladini polemiko s Samom Rugljem, sinom znanega psihiatra Janeza Ruglja. Več

  • dr. Samo Rugelj, Ljubljana

    Vagina dentata

    Iz zadnjega odgovora g. Miheljaka je razvidno, da živiva v različnih svetovih, med katerimi ni nobenega stika. Ker širi polemiko na področja, ki prej niso bila obravnavana, se bom v odgovoru osredotočil samo na vprašanje, ki je zanj najpomembnejše. Teoretično se sprašuje, če je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki je dajal neprimerne (in tudi provokativne) izjave v intervjujih, pri čemer je ta nekdo povsem... Več

  • Miroslav Vulović, Ljubljana

    Vagina dentata

    Leta nazaj sem po radiju poslušal pogovor, ki ga je z Janezom Rugljem vodila novinarka prvega programa nacionalnega radia. Povedal je, da išče osebo, ki bo nadaljevala njegovo delo. Ko ga je novinarka vprašala, kdo bi to lahko bil, je psihiater odgovoril, da primernega naslednika še ni našel, da pa to zagotovo ne more biti ženska. Na novinarkino vprašanje zakaj, je odgovoril, da ni ženske, ki je za kaj takega... Več

  • Polona Jamnik, Bled

    Vagina dentata

    Res je. Že nekaj časa lahko prebiramo pojasnjevanja in napadanja pod naslovom Vagina dentata. Vem, da se je nesmiselno vključevati v polemiko. Prizadeti pač niso sposobni objektivne presoje. Več

  • Vlado Miheljak, Ljubljana

    Vagina dentata

    Mladi Karl Marx je v Uvodu h kritiki Heglove pravne filozofije, od koder je popularna parafraza, da je religija opij za ljudstvo (no, dobesedno je sicer rekel: Religija je opij ljudstva), napisal tudi: Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojem stanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki potrebuje iluzijo. O tem bi morali razmisliti tudi vsi nekritični sledilci »misli in dela« Janeza Ruglja. Več