Uredništvo

 |  Kultura

Gejevska fantazija o nacionalnih temah

Epska drama ameriškega avtorja Tonyja Kushnerja Angeli v Ameriki v režiji Ivice Buljana 

Prizor iz predstave Angeli v Ameriki

Prizor iz predstave Angeli v Ameriki
© Toni Soprano Meneglejte

V Mini teatru bodo danes, 3. maja ob 17.00 premierno uprizorili epsko dramo ameriškega avtorja Tonyja Kushnerja Angeli v Ameriki v režiji Ivice Buljana. Drama prikazuje ameriško družbo v času Ronalda Reagana, v kateri se prepletajo intimne zgodbe in politični dogodki, realizem in fantastičnost, pri čemer sledi temačni zgodbi o epidemiji aidsa. Ta bolezen je leta 1986 končala življenje Roya Cohna, brezobzirnega odvetnika, ki je bil McCarthyjev učenec, homofob, rasist, "nasilnež, strahopetec in žrtev." Kushner ga postavi kot enega od triindvajsetih likov, ki jih igra osem igralcev. 

Angeli v Ameriki: gejevska fantazija o nacionalnih temah ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja je epska zgodba, ki zajema dva dela - Tisočletje se bliža, prvič uprizorjeno leta 1991, in Perestrojka, ki je bila premierno uprizorjena leta 1992. Celotno besedilo v dveh delih je bilo premierno uprizorjeno na Broadwayu leta 1993. Angeli v Ameriki veljajo za eno največjih in najpomembnejših ameriških dram 20. stoletja.

Zgodba o dveh parih, katerih odnosi razpadajo, se odvija v Ameriki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in temelji na pohlepu, konservativizmu, spolni politiki in odkritju nove strašne bolezni. V drami dogajanje v veliki meri poganjajo njene teme, ki se med razvojem zgodbe kot skozi kalejdoskop prikazujejo z različnih perspektiv različnih likov. Dramo so kritiki takoj navdušeno sprejeli in prejela je številne ugledne nagrade, med drugim nagrado Critics' Circle Theatre Award za najboljšo novo dramo (1. del, 1992), nagrado Tony za najboljšo dramo (1. del, 1993 in 2. del, 1994) ter nagrado Drama Desk Award za najboljšo dramo (1. del, 1993 in 2. del, 1994). Poleg tega so bili Angeli v Ameriki: Tisočletje se bliža leta 1993 nagrajeni s Pulitzerjevo nagrado za dramo. Leta 2003 je HBO posnel zvezdniško mini-serijo o obeh dramah, v kateri so nastopili Meryl Streep, Al Pacino, Mary-Louise Parker in Emma Thompson.

© Toni Soprano Meneglejte

"Angeli v Ameriki so eksplicitno gejevska drama, med liki v njej prevladujejo geji in njihovi problemi so problemi gejev – a samo na prvi pogled, kot je tudi aids samo na prvi pogled bolezen, ki pesti predvsem geje in narkomane. Če se hitro pokaže, da so problemi Kushnerjevih gejevskih likov lahko univerzalni, pa je za njegovo igro vendar pomembno, da ustreza logiki, po kateri je reprezentativno podobo nekega sveta (Amerike) najbolj natančno mogoče ujeti prek marginalne skupine, ki jo določa nek specifičen, trenutno akuten problem. Gotovo ima sloves Angelov poseben pomen, ker se je z njim pokazalo, da Ameriko (oziroma ZDA) v nekem trenutku najbolje reprezentira igra o skupini gejev, ki se soočajo z aidsom," je zapisala dramaturginja Diana Koloini.

"Angeli v Ameriki so eksplicitno gejevska drama, med liki v njej prevladujejo geji in njihovi problemi so problemi gejev – a samo na prvi pogled, kot je tudi aids samo na prvi pogled bolezen, ki pesti predvsem geje in narkomane."

Diana Koloini,
dramaturginja

Tony Kushner je dramatik, znan po ustvarjanju provokativnih dram, ki obravnavajo tematiko aidsa, politike in ameriške gejevske subkulture. Njegova prva objavljena drama je The Age of Assassins (1982), vendar ne sodi med njegova najbolj znana dela. Kushner je plodovit pisatelj, ki je doslej objavil že več kot štirideset dramskih del ter številne eseje in scenarije. Njegova sedemurna drama Angeli v Ameriki: Gejevska fantazija o nacionalnih temah, je navdušila občinstvo na Broadwayu, ko je bila uprizorjena v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, gostujoče uprizoritve te drame pa so Kushnerju še naprej prinašale pohvale kritikov na odrih po vsem svetu. Igra je prejela Pulitzerjevo nagrado za dramo in dve nagradi Antoinette Perry ("Tony") za najboljšo dramo v letih 1993 in 1994, leta 2003 pa je bila prirejena za televizijo. Kushner je priredil in prevedel tudi nekaj dramskih del drugih dramatikov, med drugim Dobri človek iz Sečuana in Mati Korajža in njeni otroci Bertolta Brechta, pa tudi The Dybbuk S. Anskyja in Iluzija P. Corneilleja.

V predstavi igrajo: Robert Waltl, Timon Šturbej, Saša Pavlin Stošić, Domen Valič, Nejc Cijan Garlatt, Nina Violić, Petja Labović in Barbara Vidovič.

Dramaturginja: Diana Koloini, scenograf: Aleksandar Denić, kostumografinja: Ana Savić Gecan, skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovanje luči: Sonda Trinajst in Toni Soprano Meneglejte, svetovalka za jezik: Nika Korenjak, vizualna intervencija: Mark Požlep, prevajalec: Miha Avanzo, lektor: Martin Vrtačnik, maska in frizure: Mirela Brkić.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.