Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

 |  Mladina 41  |  Dva leva

Komentar / Dobro jutro in miren sen

(Obujeno zlo v Sveti deželi)

© Franco Juri

»Solidarnost z Izraelom je neomajna.«
 — Tanje Fajon ne omaje niti izraelsko množično pobijanje civilnega prebivalstva (MMC TVS, 8. 10. 23)

»Napovedujemo, da bomo od zdaj na vsak napad na naše ljudi odgovorili z usmrtitvijo enega izmed sovražnikovih civilnih talcev.«
— Hamas z znašanjem nad judovskim civilnim prebivalstvom v očeh mednarodne javnosti hudo relativizira večdesetletne krivice, trpljenje in žrtve palestinskega ljudstva (TVS, 9. 10. 2023)

»… spremenili bomo Bližnji vzhod. To je šele začetek ... vsi smo z vami in premagali jih bomo z močjo, z ogromno silo. Sovražniki se bodo zavedali, da je bil napad na Izrael huda napaka. To, kar jim bomo storili v prihodnjih dneh, jih bo spremljalo še mnogo rodov.«
— Benjamin Netanjahu grozi s prelaganjem posledic aktualnega konflikta na kasnejše rodove obeh sprtih strani (TVS, 9. 10. 2023)

Kako absurdno in kruto hkrati! Prejšnji petek sem v Mladini objavil kritiko zunanje ministrice Tanje Fajon in sploh slovenske zunanje politike ob sprenevedanju glede priznanja Palestine. Na kratko, Fajonova je iz nezavezujočega položaja in udobnega sedeža evroposlanke pozvala slovensko politiko, naj že vendar prizna Palestino, saj so za to doseženi »kriteriji mednarodnega prava za priznanje«. To je bilo davnega leta 2014. No, danes kot zunanja ministrica vlade, v kateri daje poudarek zunanji politiki in prevzema zanjo vso moralno odgovornost, o priznanju Palestine striktno molči … In samo dan, pravzaprav nekaj ur po objavi (v soboto zjutraj) je izbruhnila v deželi lažnih obljub, obetov, cikličnih vojn, sprenevedanj, nenehnih spopadov in terorističnih dejanj nova kriza, ki bo – tako vse kaže – po razsežnosti in številu žrtev presegla vse dosedanje. Vsaj kar se civilnega prebivalstva tiče. Če odmislimo sporadične teroristične samomorilne akcije in povračilne ukrepe omejenega dometa, tokrat prvič civilno prebivalstvo – na eni in drugi strani! – ni kolateralna škoda, ampak osrednja tarča.

Evropa je spet pokazala, da pravzaprav nima izdelane jasne mednarodnopolitične strategije; da v resnici ne ve, kaj hoče; da preveč ubrano sledi dirigentu zahodnega orkestra. Kar je škoda, kajti Evropa je z najbolj konkretno pomočjo obubožanemu in ogroženemu prebivalstvu Palestine nabirala moralni kapital za posredovanje in reševanje večnega spora. In spet so s prehitrimi in premalo domišljenimi izjavami čez noč porušili vse, kar so gradili. Od velikih evropskih igralcev do naših pešakov. Golob in Fajonova bi, to se pač opazi iz vesolja, potrebovala kratek kurz o nastajanju Izraela, o zgodovini odnosov in konfliktov s Palestinci vsaj na ravni povzetkov »google zgodovine«. Morda bi dojela, da zadnji napad Hamasa, kakorkoli nesprejemljiv po obliki in zavržen po metodi pač ne spada v kategorijo »z ničimer izzvanih napadov«. Ampak najdlje je šel Damir Črnčec, ki je zapisal, da bo odziv Izraela »upravičeno silovit, celovit in dolgotrajen«. Glede na to, da tega ne govori navijaški državljan XY, ampak državni sekretar na ministrstvu za obrambo, bi ga morali, zaradi takšne agitacije in apologije »upravičenosti« nasilja, nemudoma odstraniti z ministrstva. Ali pa razkriti, da je legitimiranje zaostrovanja konflikta uradno stališče vlade.

Tako kot bi morali na ravni EU nemudoma sprožiti postopke, da se zamenja komisar evropske komisije za soseščino in širitev Oliver Varhelyi, ki je prišel na dan z idejo, češ da je »obseg terorja in brutalnosti proti Izraelu in njegovim ljudem prelomnica in da zato običajnega sodelovanja (s Palestinci op. a.) več ne more biti«. Zato je po njegovem mnenju smiselno, da evropska komisija zaustavi celoten razvojni portfelj (691 milijonov!). Ob tem je še ugotavljal, da sta »spodbujanje sovraštva, nasilja in poveličevanje terorizma zastrupili misli premnogih«.

Da, očitno si je z njima zastrupil misli tudi komisar Varhelyi.

Z zadnjo eskalacijo bližnjevzhodnega konflikta lahko vsak, glede na svoje navijaške afinitete, najde dovolj argumentov in dokazov. Eni bodo prepoznali v Hamasu paradržavni terorizem, ki masakrira in ugrablja tudi mlade rejverje, med katerimi je bilo gotovo nadpovprečno število dialoško in mirovno naravnanih Izraelcev. Drugi bodo dobili v srhljivih podobah mater, ki izpod ruševin vlečejo mrtve in pohabljene otroke, dokaze za izraelski državni terorizem. Oboji bodo imeli prav. Vendar pa te krvave podobe niso vzroki, ampak posledica. A kakorkoli je grozno in obsežno, se resnici na ljubo ne dogaja nič, česar v desetletjih vojn in konfliktov na Bližnjem vzhodu ne bi že videli. Največja žrtev tega konflikta bo spet palestinsko ljudstvo. Pričakovati, da bo Hamas zaradi iracionalne surovosti izgubil visoko podporo med prebivalstvom, je utvara. Kajti Palestinci te vojne (več) ne morejo izgubiti, ker so že v izhodišču, vse od leta 1947/48, poraženci in prevarani. Islamistični in militaristični Hamas se je zredil na nedoslednem odnosu mednarodne skupnosti do sekulariziranega in dialoškega Fataha. Ultrakonservativna Netanjahujeva vlada je hotela in potrebovala vojno in konflikt. In Hamas ju je lahko zagotovil. Vsi, v Izraelu in tudi v mednarodni skupnosti (s Slovenijo vred), ki v teh dneh in nasploh podpirajo silovite reakcije, si ustvarjajo iluzijo, da se bodo otroci in mladostniki, ki telesno ali duševno pohabljeni lezejo izpod svežih ruševin naselij Gaze, postopoma razvili v glasnike miru, sočutja in dialoga.

Mednarodna skupnost je v reševanju »zla v Sveti deželi« popolnoma odpovedala. Zlasti z zapiranjem oči pred izraelskim nenehnim kršenjem mednarodnega prava: prisvajanjem ozemelj, sistematično gradnjo naselij na zasedenih ozemljih, neselektivnim znašanjem nad civilnim prebivalstvom v povračilnih »akcijah«, rušenjem domov svojcev domnevnih teroristov, pa z uvajanjem cest in obzidij apartheida, kot jih imenujejo … No, iz ust zahodnih diplomatov, pa tudi Tanje Fajon, besedne zveze »izraelski državni terorizem« ne boste slišali.

P. S. Saj res, a med Ukrajino in Rusijo še divja vojna?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.