Kultura  |  Film

Šola za življenje

An Education, 2009 Lone Scherfig

Marcel Štefančič, jr.  |  Mladina 7  |  18. 2. 2010

Dozorevanje.

Šola za življenje je Jane Austen tik pred seksualno revolucijo. Jenny (Carey Mulligan) je 16-letna punca iz londonskega primestja, ki je na tem, da jih dopolni 17 - in še vedno je nedolžna. Piše se pač leto 1961, ko so spolna abstinenca, spoštovanje generacijskega prepada, razredni status quo ter fiksna meja med adolescenco in odraslostjo še vedno stebri starega, rigidnega, puritanskega režima. Jenny je delikatna ujetnica sveta, v katerem staro razpada, novega pa še ni. Njena starša jo vidita na Oxfordu, njej sami pa se zdi, da potrebuje še malce neakademske izobrazbe, malce šole za življenje, ki se pripelje v športnem avtu, tako zapeljivem in tako mamljivem kot njegov šofer, David (Peter Sarsgaard), seksualni oportunist, sicer dvakrat starejši od Jenny, ki pa mu pusti, da jo odpelje na elokventno turo med znaki prihodnosti, v svet glamurja, chica in klubske sofisticiranosti, ki je zunaj njenega socialnega dosega, toda izkaže se, da so ti znaki prihodnosti dejansko spomeniki preteklosti in da je Jenny, graciozna devica, ki svoje kože ne kani prodati tako poceni, edino upanje prihodnosti. Film, ki ga je posnela Lone Scherfig (Italijanščina za začetnike, Wilbur se hoče ubiti), nam na ljubo - v lahnem galopu - preskakuje klišeje in metafore, ki bi odraščanju pobrali nianse in ga spodvili v nezasluženo banalnost.