Uvodnik / Jani Sever: Skrivanje radikalizma

Janez Janša: "Več trditev ne drži. Ampak absolutno ne drži trditev, da je imela Slovenija v tem času po osamosvojitvi ali pa po začetku vključevanja v EU največjo gospodarsko rast od vseh tranzicijskih držav. To dokazljivo ne drži."

Anton Rop: "Samo Poljska je imela večjo. To se da izračunat. Naj vam izračunajo gospod Janša. Naj vam izračunajo. Boste videli, da je to tako. Naj vam izračunajo."

Janez Janša: "Jaz uporabljam vladne podatke. Sedaj, če držijo je imela tudi Estonija."

Anton Rop: "Uradni poidatki so. Samo morate pogledati kumulativne indekse. To je ključno."

Janez Janša: "Saj gledam. In sem izračunal."
Iz Tarče na TVS

Edina očitna kandidata za prihodnja premierja Janez Janša in Anton Rop sta nastopila v TV dvoboju. Sama. Dogodek, ki se do volitev najverjetneje ne bo več velikokrat ponovil. Komentatorji so po dvoboju govorili o rahli Ropovi prednosti v izenačenem boju. Prvi vtis je bil vsekakor strašno prijazen. Enakovredna tekmeca v kulturni debati, ki je potekala skoraj brez nizkih udarcev.

Že samo to se zdi velik uspeh, predvsem za Janeza Janšo, ki je celo zgodbo z WD 40 prihranil za medijsko precej manj zanimivo in odmevno interpelacijsko izredno sejo. Afera, ki je sicer najbrž še najbolj stvar nadzornega sveta Krke, je s stališča poslovne etike in ker gre za novo zvezdo LDS, pravzaprav skrajno neprijetna za vladajočo stranko. Ampak Janša se je za "prime time" odločil uporabiti povsem drugo taktiko. Taktiko državnika. Rop s tem ni imel velikih težav in mu je "snublenje" občasno tudi vrnil. Denimo s povabilom na odprtje viadukta Črni kal. Približevanje obeh tekmecev pa je bilo na trenutke tudi precej bolj konkretno.

Janša je omilil svoje ocene o vladni imigracijski politiki, ki naj bi ogrožala nacionalno substanco. Očitek je pravzaprav zvedel na to, da bi se vlada v času, ko rodnost upada namesto z imigracijsko morala ukvarjati s povečevanem rodnosti, a tega ne počne. Glede Jorasove zapore mejnega prehoda pa sta bila sogovornika skorajda usklajena. Janša je dejal, da se takšne stvari pač dogajajo, ko druge poti odpovedo. Rop pa misli, da je treba Jorasu prisluhniti in ga prepričati, da ne nadaljuje "s tovrstnimi stvarmi." Vsekakor oba razumeta Joška Jorasa.

Celo z izbrisanimi, ki so bili nekaj dva dneva kasneje ponovno velika težava v državnem zboru, sogovornika nista imela večjih težav. Janša je govoril o ustavnem zakonu, ki naj bi bil edina možna rešitev problema. Čeprav so ga menda vložili predvsem zato ker se je Bohinc norčeval, da izbrisanih ni v interpelaciji. Rop je vrnil prijaznost velikopotezno: "Mi se strinjamo, ko govorimo o tej temi, ni nobene potrebe, da bi izplačevali odškodnine in da se sprejemajo takšne rešitve. Mi se strinjamo, da je treba o vsakem posameznem primeru ugotavljat ali je upravičen ali ne."

Umirjenost spopada je seveda usmerila pozornost k ekonomskim temam, ki bodo gotovo pomembne za mnoge volilke in volilce pri njihovem odločanju. A tu se je Janša znašel na terenu, ki mu ni ravno domač. Težave so bile pravzaprav izjemno velike, čeprav se je bolj ali manj spretno reševal iz zank s pretežno ne ravno domiselnimi populizmi. Ko mu je Rop rekel, da ne ve o katerem davku govori, je Janša odgovoril: "Veste davek je vedno tisti, ki ga plačaš. Ko je na položnici številka." Podobno bistroumen odgovor je padel ob vprašanju višine dolga, kjer je po Janševo pač treba plačati milijarde.

A to so bile le drobtinice. V letošnji volilni kampanji so prvič osrednja tema postali davki. Na nekoliko nenavaden način, pa vendarle. Vzor prihodnjega neslutenega razvoja Slovenije je postala Slovaška, oziroma davčni model, ki ga je pred časom uvedla. "Kar se Slovaške tiče gospod predsednik, Slovaška je gospodarsko potem, ko je uvedla enotno davčno stopnjo izjemno napredovala," je povedal Janša, čeprav je v TV duelu hkrati zanikal, da bi ga SDS nameravala uvesti. Šlo naj bi samo za to, da nameravajo tak davek preučiti. Kar se pravzaprav sliši še bolj neprijetno.

Vse skupaj je bilo razumeti, kot da bo SDS potem, ko bo prišla na oblast, malce ekperimentirala z davčno reformo. Da sicer ne vedo kaj hočejo. A, da bodo nekaj vsekakor storili. Nespretna poteza, ki je Rop ni do konca izkoristil. In poteza, ki je pravzaprav nerazumljiva. V programu SDS namreč piše tudi: "... uvedli bomo stimulirajoči sistem obdavčitve in preučili vpliv uvedbe enotne davčne stopnje." Zakaj je Janša to zanikal? Še posebej ker naj bi kasneje to, da so o uvedbi nesocialne enotne davčne stopnje že trdno odločeni, potrdil tudi Ropu.

Odgovor je očiten. Uvedba enotne davčne stopnje je radikalizem. Janša pa se je na Tarči hotel predstaviti v ovčji koži. Kar mu je v veliki meri tudi uspelo. Strategija, ki jo bo najbrž poskusil izpiliti v času do volitev, saj naj bi mu omogočila premik v sredino. Isto pravzaprav poskuša Rop, ki se je očitno odločil spet prestaviti nekoliko na desno. Boj za sredino, ki pa je, brez sprenevedanj obeh akterjev, vsekakor mnogo bližja Ropu kot Janši.