Uvodnik / Jani Sever: Pahor show

"Tudi pri tem referendumu gre za pravico poslank in poslancev, da se odločijo po svoji vesti. Temu načelnemu stališču sem zelo zvest. Zvest pa sem tudi stališču, da mora biti referendum uporabljen za vprašanja državljankam in državljanom, ko z njimi preverjamo neko pomembno državotvorno ali razvojno vprašanje."
Borut Pahor v Dnevniku

Poslanke in poslanci SD in Borut Pahor so končno enotni. Po tem, ko so proti argumentom svojega predsednika podprli referendum o zakonu o RTVS, bi bila ponovitev takšnega ravnanja v zvezi z razpustitvijo protikorupcijske komisije za stranko najbrž res prevelik pretres. Miran Potrč je tako prejšnji teden to enotnost ponosno zastopal tudi v oddaji TVS.

SD je zadovoljna sama s sabo. S strankinega stališča bi bila podpora referendumski pobudi MLD povsem nepragmatična. Posebej v trenutku, ko je bila z veliko pompa objavljena Dnevnikova javnomnenjska raziskava, v kateri je SD prvič prehitela LDS. In teden kasneje Delova raziskava, ki je ta izid potrdila. O spornosti javnomnenjskih raziskav se kar nenadoma ni več govorilo. Konec koncev še vedno dobro kaže tudi prvi vladni stranki SDS, čeprav je seštevek SD in LDS v resnici samo slabe štiri odstotke manjši od 29-odstotne podpore SDS. Po anketi Dela je bilo vladino delo sicer prvič v večjem odstotku ocenjeno za slabo kakor za dobro in odstotek tistih, ki mislijo, da vlada dela slabo, se iz meseca v mesec vztrajno viša. A Dnevnikova anketa je kljub temu pokazala, da vlado še vedno podpira 60 odstotkov vprašanih. Rezultata nista nujno kontradiktorna, mogoče ju je razumeti tudi tako, da polovica tistih, ki sicer menijo, da vlada ne dela dobro, to še vedno podpira. Konec koncev ni ravno dolgo na oblasti. Poleg tega tudi opozicija ne ponuja resne alternative.

Odzivi na ugotovitve javnomnenjskih raziskav, ki so prinesle veliko zadovoljstva politični konkurenci, sicer pričajo, da LDS še vedno ni marginalna stranka. Vendar zaradi tega globina težav, s katerimi se spoprijema LDS in jih odslikavajo tudi ankete, ni videti nič manjša. Prav tako nič ne kaže, da bi ji referendumske pobude bistveno lajšale čakanje na novega predsednika. Še posebej zaradi košarice SD glede referenduma o protikorupcijski komisiji. In razlogi? Resda obstajajo pogrošni, nespodobni referendumi. Referendumi o vprašanjih človekovih pravic ali ustavnih odločb. A razpustitev protikorupcijske komisije ni takšno vprašanje. Gre za odnos države do korupcije. Tako kot gre pri sprejetju novega zakona o RTVS za odnos države do javne RTV. Obe pobudi za referendum sta nasprotovali nižanju demokratičnih standardov in Borut Pahor je z zavrnitvijo podpore obema zmanjšal pomen teh standardov. Njegova stranka je sicer zavrnila samo eno pobudo. Vendar kot kažejo ankete, napačno. Ljudje pač lažje razumejo razpustitev protikorupcijske komisije kot podržavljanje javne RTV.

Pravi razlogi so torej drugje. Za uspeh se bo morala SD v očeh volilk in volilcev v prihodnje pač čim jasneje ločiti od LDS. Borut Pahor to že nekaj časa razume. V Sloveniji je še vedno vse, kar se zgodi, posledica ravnanja LDS in tako bo, kot kaže, še kar nekaj časa. Vsaka napaka sedanje oblasti ima menda zrcalno sliko v preteklosti. Tudi kadar to ni res, so takšne trditve lahko vsaj pripraven izgovor. Strategija Boruta Pahorja je prepoznavna že precej časa. Gre za počasno ločevanje od dediščine ZLSD in nadaljevanje politike iz časa, ko je bil na položaju predsednika državnega zbora zgled sredinskosti. Tudi glede izbrisanih. Poslanke in poslanci mu pri tem ne sledijo ravno nasmejani. Ampak odgovornost za devetdeseta leta in začetek enaindvajsetega stoletja je kljub temu vedno bolj enoznačno odgovornost LDS. Hkrati pa Pahorju vedno pogosteje uspevajo tudi poteze, ki se opazijo. Tako je pred časom denimo popolnoma preusmeril debato o regijah, češ da ima pomembne informacije iz Bruslja. In v vladi so popustili. Očitno je vedel več kot oni.

LDS medtem drsi navzdol. Dolgo čakanje na novega predsednika je videti še bolj mučno, kot je bilo predsedovanje Antona Ropa. Tudi priljubljenost stranke je zdaj manjša. Stranka brez predsednika - Rop namreč tako rekoč ne nastopa - seveda ne more biti priljubljena. In dokler se ne spremeni, je težko verjeti, da bi lahko referendum o zakonu o RTVS obrnil trend upadanja njene priljubljenosti, četudi bi na njem zmagali nasprotniki novega zakona. Vse skupaj je celo bolj neprijetno. Prav zaradi nepriljubljenosti LDS ima referendum o zakonu o RTVS manj možnosti za uspeh. Tudi boj za predsedniški položaj v LDS in mnenja, naj bi bil prihodnji predsednik stranke samo nekakšen tranzicijski odpravnik poslov, stranki ne obetajo veliko dobrega. Mimogrede, o možnosti, da bi morda izvolili predsednico, se niti ne govori. Kandidata sta za zdaj pravzaprav samo dva - Ivo Vajgl in Jelko Kacin. Čeprav je na lestvicah popularnosti daleč najvišje Janez Potočnik. Prvo dilemo LDS - koliko liberalizma in koliko socialne države - pa je najnatančneje definiral Matej Lahovnik.

Gre seveda za dilemo, ki trenutno ni rešena niti v eni izmed političnih strank. Glede strategije razvoja se menda tako ali tako vsi bolj ali manj strinjajo. To seveda ne pomeni, da razlike med strankami v prihodnjih letih glede tega ne bodo vedno bolj jasne. A danes so precej bolj transparentne glede odnosa do podržavljanja RTVS in razpustitve protikorupcijske komisije.

Borut Pahor to seveda razume, vendar razume tudi, da za zdaj ni ravno oportuno preostro nasprotovati novi vladi.