uvodnik / Grega Repovž: Trav'ca pod mogočnim drevesom

"Ni bilo nikogar, ki bi z istega mesta (kot Vaclav Havel na Češkem, op. p.) pozval k spoštovanju resnice. Pravzaprav smo namesto tega poslušali, da je resnic več. ... Ker se nismo soočili z osnovnim problemom, ker ga nismo prepoznali, ker se je skušalo resnico goljufati, smo in še vedno plačujemo velik davek. Bo to naloga, ki jo bo novi predsednik republike zmogel? Je mladi predsednik stranke, ki je naslednica ali pa ena od naslednic tega izvirnega greha, pripravljen prevzeti nase to odgovornost, ki mu jo nalaga zgodovina?"
Janez Janša, govor ob dnevu samostojnosti in enotnosti, Ljubljana, 21. decembra 2007

"Kaj pomeni, ko novoizvoljenemu predsedniku države govornik na državni proslavi določa prioritete njegovega delovanja in tako rekoč ultimativno zahteva in ga izziva, da opravi glede sprave in resnice o preteklem času, kar da drugi niso. In ko hkrati s tem že vnaprej zaseje tudi dvom, da bo to zmogel storiti ... Kot da se nadaljuje ambicija podrediti si tudi institucijo predsednika republike, čemur se je ostro uprl že odhajajoči predsednik dr. Drnovšek."
Milan Kučan, govor ob dnevu samostojnosti in enotnosti, Krško, 26. decembra 2007

Nobenega dvoma ni - predsednik republike gre predsedniku vlade na živce. A ne gre na živce samo predsedniku vlade, odpor do njega kaže celotna garnitura vladajoče koalicije. Namenoma uporabljamo tako trdo besedo - ker tega ne skrivajo, ampak kažejo. In novemu predsedniku tudi že veselo mečejo polena pod noge: njegovo prisego so stlačili v najbolj nemogoč termin, ko so hkrati potekale glavne proslave ob vstopu v schengensko območje, poleg tega pa je bilo ministrov na sami prisegi le za vzorec, pa še ti so na vse možne načine kazali, kako odvečna jim je ta ceremonijada. Pa čeprav imajo sicer tako prefinjen odnos do vseh ceremonij.

V resnici nič novega, le predsednik republike je drug. A ne gre le za to, da je bil izvoljen napačen predsednik. Zakaj takšen odnos do Türka, je morda še najbolje opisal starosta slovenske demokracije dr. France Bučar v intervjuju za državno tiskovno agencijo: "Janšev problem je v tem, da hoče preveč vladati, da ne prenese nikogar drugega poleg sebe. Tako kot pod mogočnim drevesom daleč naokoli nobena trav'ca ne zrase. To je njegov problem. Ko je nastopil svoj mandat, je kazalo, da bo spoznal, da pomeni vladanje predvsem usklajevanje in ne komandiranje. Takoj po volitvah smo mislili, da se je spremenil, a je potem nazaj v svoje stare škorenjce stopil."

A premierova ost je bila usmerjena še v nekoga drugega. V predsednika stranke, ki je naslednica ali pa ena od naslednic izvirnega greha. A ne dajmo se zavesti. Glavno sporočilo ni v karakterizaciji SD kot naslednice izvirnega greha - sploh ker Janša sporoča, da je on tisti, ki bo odločil, ali ima Pahor pravico do krsta, torej do izbrisa greha. Veliko več je Janša namreč povedal s pokroviteljsko karakterizacijo Pahorja kot - mladega predsednika stranke. Če kdo za koga reče, da je mlad predsednik, hoče reči, da je premlad. Premlad, nekompetenten, s premalo izkušnjami. Janša namreč težko govori o Pahorju, da je mlad. Morda bi lahko Bučar govoril o mladem predsedniku, morda bi to lahko storil tudi Kučan, a Janša, ki je predsednik vlade postal pri 46 letih, Pahorja ocenjuje kot mladega, ker bi lahko to, če bodo volivci tako odločili, postal s 45 leti? Prvi je letnik 1958, drugi letnik 1963.

Ena izmed glavnih Janševih kritik levice je bila, da se ne gre političnega boja, ampak da v prostoru politike izvaja kulturni boj. A kdo išče izvirni greh in zanj odgovornost? Kdo poziva predsednika republike, letnik 1952, da naj zmore? Kdo je leta 2007 potegnil na dan vse zgodovinske delitve med Slovenci?

Leto obletnic in proslav šele prihaja - namreč leto 2008, sicer tudi leto volitev. A tudi dvajseta obletnica slovenske pomladi. Dvajseta obletnica afere JBTZ. Že zdaj se lahko pripravimo na to, da si bodo zasluge poskušali razdeliti in prisvojiti. Predvsem pa si bodo prizadevali koga izpustiti in pozabiti.