Slovo Luke Mesca

V Levici so na začetku meseca končali postopek evidentiranja kandidatov za člane izvršnega odbora, koordinatorja stranke in njegovega namestnika. Za mesto koordinatorja se bosta potegovala ministrica za kulturo Asta Vrečko in poslanec Miha Kordiš, sicer pobudnik tako imenovanega levega krila stranke, ki vodstvu z Luko Mescem na čelu očita, da je stranko popeljalo preveč proti sredini. Mesec ne namerava vnovič kandidirati. Levica naj bi novo vodstvo dobila prvi teden septembra.

Janez in Borut

V času ujm in poplav je moraliziranje odveč. Prizadetim je pomagalo veliko ljudi, vsak po svojih močeh, eni finančno, drugi z materialno pomočjo, spet tretji so odšli na teren, obuli škornje, zavihali rokave in poprijeli za lopate. Vsaka pomoč je bila dobrodošla – je pač že tako, da v nesreči spoznaš dobre ljudi.

Nekaj neprijetnih resnic o slovenskem zaporskem sistemu 

Poletje je v Sloveniji navadno tudi čas za (vsaj kratek) razmislek o stanju stvari v zaporih. Navsezadnje je to čas, ko v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij predstavijo letno poročilo, to pa se po navadi časovno ujema z osveženimi podatki Sveta Evrope o stanju v zaporih v državah članicah. In v teh dokumentih je nekaj iz leta v leto bolj skrb zbujajočih podatkov.

Tudi naše banke zaradi boja z inflacijo kujejo dobičke

Italijanska vlada je minuli ponedeljek zvečer prižgala zeleno luč za 40-odstotni davek (zgolj) na letošnje rekordne dobičke bank, ki so jih te ustvarile z visokimi obrestnimi merami za posojila. »Ne govorimo o nekaj milijonih, ampak o milijardah,« je na novinarski konferenci v Rimu dejal podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini.

Vlado Miheljak

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Dva leva

Komentar / Altruizem iz prve vrste

Kje je torej bila @SpletnaMladina prejšnji petek? Natančno tam, kjer je bil @SDS, pa @BorutPahor in @JJansaSDS. V spletnem ozvezdju, daleč od realnih okoljskih katastrof in posledičnih težav ljudi. Kje je bil Miheljak, ni pomembno. A če že, so tehtni, zelo tehtni razlogi za to, da ni bil tam, kjer ga je pogrešal @JJansaSDS. Ali če odgovorimo z besedami, ki jih je pred leti izrekel, če se prav spomnim, pokojni francoski predsednik Mitterrand. Namreč, na očitek, da ga ob neki naravni nesreči niso dočakali na »terenu«, je pojasnil nekako takole, da preveč resno jemlje tragično nesrečo in bolečino ljudi, da bi celotno borbo za odpravljanje posledic dodatno obremenjeval s svojo prisotnostjo, ko pa na kraju samem ne more prav nič prispevati k pospešenemu razreševanju nastalih problemov. Očitno je JJ eden tistih, ki ne razumejo, da glede prostovoljstva nikomur ni treba, če je in dokler je prostovoljno, polagati računov. Problem torej ni tisti, ki je na dobrodelni akciji pogrešan, ampak tisti, ki ga pogreša in hkrati izstavlja račune za svojo prisotnost, dejavnost in pomoč; ki nastopa kot nekakšen moralni apostol. A v zgornjem citatu se je Janša spet, kot že tolikokrat prej, zlagal. Sodelavci in sodelavke Mladine so bili »na terenu«, udeležili so se čistilnih akcij. A, v nasprotju z njim in Pahorjem, brez nastavljanja kameram, brez poziranja, brez medijskega manipuliranja – skratka, brez zaračunavanja svojega altruizma. Ampak saj je bilo jasno, da se bo Janša, ki nenehno laže, tudi tokrat zlagal. Pač, prosto po Leszeku Kołakowskem (»laž je nesmrtna duša komunizma«) lahko zapišemo, da je komunizem mrtev, a je ostala laž kot nesmrtna duša njegovega zadnjega partijskega živega fosila – Janeza Janše.

Izčrpavanje okoljskih aktivistov

V Italiji se pripravljajo na sprejem zakonskih sprememb, ki bodo zelo zaostrile denarne kazni, predvidene za uničevanje ali iznakaženje kulturnih spomenikov. Po novem naj bi znašale med deset in šestdeset tisoč evri. Čeprav ukrep številni podpirajo, je hkrati deležen ostrih kritik, saj pravi razlog za njegovo uveljavitev ni toliko povezan s skrbjo za kulturno dediščino kot z apetiti skrajno desne vlade pod vodstvom Georgie Meloni, da bi finančno izčrpala okoljske aktiviste, ki s svetovno odmevnimi protesti, v katere vključujejo velike umetnine in kulturne spomenike, opozarjajo, da Italija odločno premalo prispeva k boju proti globalnemu segrevanju in planet s tem poganja v podnebno katastrofo.

Pornografijo na spletu gledajo že devetletniki

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) so v okviru projekta Center za varnejši internet, ki ponuja tudi storitev Safe.si, v osnovnih in srednjih šolah opravili raziskavo o spletni pornografiji. Izsledki kažejo, da se mladostniki s pornografijo na spletu srečajo res zelo zgodaj, večina se zaveda nevarnosti tega, še vedno pa se o spolnosti, sploh z odraslimi, redko pogovarjajo.

Po tridesetih letih se v Evropi spet vozimo z nočnimi vlaki

Prevoz z nočnimi vlaki po evropski celini se vrača. Zaradi udobja, predvsem pa zaradi okoljskih razlogov se vedno več Evropejcev raje vozi z nočnimi vlaki kot z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki.

Univerza po bolonjsko

Če boste zavili v italijansko mesto Bologna in tam naročili špagete z bolonjsko omako, vas bodo gledali postrani. Bolonjske omake tam namreč ne poznajo, gre za ragu, namesto s špageti pa tega postrežejo s širokimi rezanci. Podobno kot za bolonjsko omako velja tudi za bolonjsko reformo. Bolonjska deklaracija, podpisana pred več kot dvajsetimi leti v Bologni, si je naložila, da vzpostavi enoten evropski visokošolski prostor, ki bi zagotavljal primerljivost in povezljivost med nacionalnimi visokošolskimi sistemi. A se je ob uveljavitvi prek bolonjske reforme sprevrgla v nekaj povsem drugega, pravijo njeni kritiki, in v slovenski visokošolski prostor prinesla več težav kot koristi.

dr. Bogomir Kovač

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Ekonomija

Komentar / Ponovitev

Katastrofalne poplave, ki so na začetku avgusta 2023 prizadele Slovenijo, niso nekaj nepričakovanega. Presenečenje sta zgolj njihov obseg in intenzivnost, pa tudi dolgoročna narava družbenih in gospodarskih posledic. Največja težava niso naravne razmere, problem je naše dolgoletno neustrezno poseganje in obvladovanje prostora. Slabo urejanje hudourniških območij, razpršena poselitev in neustrezna poplavna zaščita porečij so zgolj del težav. Pripravljenost in prilagodljivost družbe in države pri urejanja prostora sta veliko bolj ključni. Okoljska tveganja zato naraščajo, gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč tudi. Družbeno smo vedno manj odporni, socialno vedno bolj ogroženi. Očitno je sedanji razvojni model Slovenije problematičen, poselitev slabe tretjine prebivalstva tvegana. Poplave so dejstvo, ne moremo jih preprečiti, lahko pa jih učinkoviteje obvladujemo. Ključno vprašanje je zato preprosto. Ali bo krizni menedžment v sedanjih razmerah vendarle prerasel v sistematično izogibanje dosedanjih razvojnih napak? Zagotovo pa bo tokratna učna ura iz ekonomike prostora najdražja doslej.

N'toko

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Žive meje

Komentar / Naša katastrofa

Katastrofe, tiste zares velike, vseobsegajoče družbene katastrofe, nas udarijo na dva načina. Prvi udarec nam zada narava. To je direkten šus v glavo – šamar, ki nas zbije na tla, še preden dobro vemo, kaj se nam je zgodilo. Kjer so bile pred minuto še hiše, ni več ničesar. Naši bližnji brez opozorila izginejo. Naše življenjske poti so v sekundi obrnjene na glavo. Tako deluje narava – direktno in brezobzirno. Drugi udarec je človeški in pride z zamikom. Ko je najhujše že za nami in se začenjamo postavljati na noge, se okoli nas odvijajo odločilne spremembe, na katere se ne zmoremo odzvati. Proračuni so na hitro zdesetkani. Bencin in mleko sta naslednji dan nerazumno dražja. Novi zakoni se vrstijo z vrtoglavo hitrostjo. Nekateri obogatijo, drugi se utapljajo v dolgovih. Marsikaj, kar se je še včeraj zdelo nemogoče, postane stvar zdrave logike. Ko končno zajamemo sapo, ugotovimo, da nismo več ista družba. Avtorica Naomi Klein je to nekoč poimenovala »kapitalizem uničenja«. Katastrofa vedno premeša karte in prinese spremembe v razmerjih moči … za delavstvo so to največkrat spremembe na slabše.

Janko Lorenci

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Kolumna

Komentar / Prevzetnost in pristranost

Putin se je z napadom na Ukrajino debelo zakalkuliral. Oslabil je Rusijo, po malem ogrozil samega sebe, predvidena hitra zmaga se je spridila v mučno pozicijsko vojno. A grdo se je zakalkulirala tudi Amerika.

Kaj čaka osnovne šole?

V osnovnošolskem izobraževanju, ki čaka na obljubljeno reformo, se obeta nekaj novosti: več športa, več obšolskih dejavnosti, večja vloga nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) pri vpisu učencev v srednje šole. Uvajali naj bi se tudi novi predmeti, kot sta drugi tuji jezik in računalništvo in informatika. Omenjene rešitve pa med nekaterimi zaposlenimi v šolstvu in vodilnimi v stroki zbujajo precej pomislekov. Zakaj in kaj se sploh dogaja v zvezi s šolsko reformo?

Umetna inteligenca v izobraževanju

Uporaba orodij umetne inteligence v izobraževanju je vedno pogostejša, po njih posegajo učenci in učitelji. Kljub temu da prinašajo potencial za izboljšanje nekaterih vidikov učnega procesa, pa je z njimi treba ravnati previdno, predvsem pa se o njih izobraziti ter zasnovati strategije, kako bomo to neizbežno novo realnost vključili v izobraževalni sistem.

Ko razstavo pomaga pripraviti algoritem

Kakšne podobe sploh lahko prodrejo in dosežejo občinstvo v svetu (umetnosti), ki je z njimi že dolgo časa prenasičen? Kako lahko spletna prisotnost, algoritem in spretno kurirana persona služita sodobnemu umetniku? Kaj so danes primarni prostori umetniškega ustvarjanja in razstavljanja? Ta aktualna vprašanja z izborom novejših del desetih mednarodno delujočih umetnic in umetnikov odpira razstava Nevidna roka, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor in bo odprta še vse do 8. oktobra.