Urbanija kadruje v Kopru

Uroš Urbanija, vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija, je 29. decembra objavil razpis za mesto odgovornega urednika uredniško-producentske enote Regionalni RTV-center Koper – Capodistria. V razpisu, na katerega se je mogoče prijaviti do petka, 13. januarja, do 12. ure za mesto s štiriletnim mandatom, pa ni naveden pogoj znanja italijanskega jezika. »To se ni zgodilo še nikoli v zgodovini Regionalnega RTV-centra Koper. Oba odgovorna urednika, radijski in televizijski, nista še nikoli „šla skozi“ brez tega pogoja. Za zaposlitev v našem centru mora tako rekoč tudi čistilka predložiti potrdilo o znanju italijanščine,« je pred dnevi javno opozorila novinarka centra Eugenija Carl. Razpis od kandidatov zahteva, da morajo poleg slovenščine »aktivno obvladati najmanj en svetovni jezik«, med pogoji pa je denimo univerzitetna izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj »z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma v dejavnostih, povezanih z množičnimi občili«. Kandidati morajo predložiti tudi program dela in vizijo razvoja regionalnega centra Koper – Capodistria za obdobje 2023–2027. Zaposleni v koprskem regionalnem centru (odgovorna urednica je zdaj Mojca Petrič Bužan) so kadrovski službi RTV poslali zahtevo, da razpis razveljavi, saj – kot razlaga Eugenija Carl – krši veljavno sistemizacijo, ki se oblikuje v dogovoru s sindikati in je nad statutom. Opis del in nalog sistemiziranih delovnih mest na RTV namreč za odgovorna urednika regionalnih centrov nalaga »višjo raven znanja jezika narodnosti v Kopru in Lendavi«.

Kako približati ustavo ljudem?

V državnem zboru so v sodelovanju z ustavnim sodiščem že ob 20-letnici slovenske ustave dali izdelati Ustavo v stripu; ilustriral jo je Zoran Smiljanić. Na poljuden, zabaven in informativen način poskuša predstaviti izbrane člene ustave, s tem pa najmlajšim olajšati razumevanje demokracije. Pred kratkim so v sklopu praznovanja obletnic različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo, Ustavo v stripu animirali. Verjetno pri tem ni treba posebej poudarjati, da bi od ogleda animacije marsikaj odnesli tudi številni politiki.

Napad na stopnicah

Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.

Krasen dan za enakopravnost

Ustavno sodišče je v začetku julija lani objavilo pomembni odločitvi, s katerima so izenačili pravice heteroseksualnih in istospolnih parov. Odločili so, da je zakonsko onemogočanje sklenitve zakonske zveze in posvajanje otrok gejem in lezbijkam neustavno, saj ustava teh omejitev ne določa. Zdaj so zadevo dokončno zaključili, saj so zavrnili predlog, da bi o tem vprašanju ljudje odločili na referendumu – ker se diskriminacija, ki jo je odpravilo ustavno sodišče, pač ne more ponovno vzpostaviti na ljudskem glasovanju.

Zadihati s polnimi pljuči

Čeprav je bilo v zvezi z novim koronavirusom, ko je ta pred tremi leti docela spremenil naša življenja, en kup neznank, je razmeroma hitro postalo jasno tole: virus covid-19 se prenaša po zraku, z vdihavanjem okuženega aerosola, zaradi česar do večine okužb prihaja v slabo prezračenih notranjih prostorih. Enako velja za praktično vse bolezni, ki se prenašajo po zraku. Dobro prezračevanje notranjih prostorov je tako ključnega pomena za zmanjšanje respiratornih obolenj, tako značilnih prav za zimski čas, in tudi za stanje obstoječih bolezni dihal. Kakovosten zrak namreč dokazano rešuje življenja in podaljšuje življenjsko dobo.

»Tako mi bog pomagaj«

Pred kratkim je prisegla nova predsednica države. Svetih knjig med prisegami v Sloveniji ne boste videli, tudi ne boste slišali sklicevanja na boga. A prisege po svetu so različne. Ameriški predsednik Joe Biden je prisegel z roko na Svetem pismu, prisego pa končal z besedami: »Tako mi bog pomagaj.« Ameriško prisego si težko predstavljamo brez prisotnosti božje sile. S tem so se strinjali tako rekoč vsi ameriški predsedniki z le nekaj redkimi izjemami.

Izvajanje pritiska

Dravske elektrarne Maribor so predsedniku sveta delavcev Vladimirju Šegi decembra izročile pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kot so zapisali predstavniki podjetja, je Šega brez pisnega pooblastila nastopil v oddaji Tele M na javni televiziji TV Maribor in tam komentiral poslovanje krovne družbe Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). S tem naj bi bil po njihovem mnenju kršil več členov komunikacijskega pravilnika delodajalca in torej pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Onesnaževalci

Inšpektorat za okolje in prostor je tik pred novim letom poročal o rezultatih usmerjene akcije: pri 31 podjetjih so v letih 2021 in 2022 preverjali preseganje mejnih vrednosti izpustov in doslej kršiteljem izdali devet inšpekcijskih odločb – dva kršitelja sta zahteve iz odločb izvršila šele po grožnji z denarno kaznijo. Ker ima javnost pravico vedeti, kdo krši okoljevarstvena dovoljenja in onesnažuje bolj, kot je dovoljeno, smo inšpekcijske odločbe pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Kdo so kršitelji in kakšne so kršitve?

Vlado Miheljak

13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Dva leva

Komentar / Svoboda proti ekstremistom

Slovenija je dežela ekstremizmov. Tudi ekstremnega laganja. Bilo je, milo rečeno, nenavadno, da se je sredi svežega poročanja o napadu na Niko Kovač pripetil še bolj grob napad na poslanca SDS. Sam domnevno napadeni Grims ga je označil kar kot poskus umora. Kdo bi morda pomislil, da poskuša kdo (le kdo?) preusmeriti pozornost. A bilo je nedostojno podvomiti vnaprej, saj lahko (pre)številne kamere okrog DZ in Maximarketa dogodek potrdijo ali ovržejo. No, sedaj je tudi uradno potrjeno, da se je Grims vendarle zlagal. A od Freuda sem vemo, da je tudi laž lahko v službi resnice; da je instanca resnice. Namreč, v konkretnem primeru je usmerila pozornost na subtilno, latentno, a sila pomembno obliko nasilja. Na tako rekoč napad z nevidnim biološkim orožjem. Kaj je že to? Pač, sodobno bojno sredstvo v obliki patogenih organizmov ali toksinov, ki jih detoniraš, izstreliš, injiciraš, lahko pa tudi pljuneš ali kihneš v sovražnika. In če je bližnje (sicer nefizično) srečanje povzročilo patološke spremembe v pljučih in dihalih, gre za nič manj kot specialno, biološko vojno proti poslancem in vojščakom SDS, kar pa je po določilih mednarodnega vojnega prava prepovedano. Ker v teh dneh veliko govorimo o moralni in strokovni odgovornosti zdravnikov, bi bilo zato zanimivo spoznati priimek avtorja in prebrati njegov izkaz in dokaz o vzročno-posledičnem odnosu med domnevno atipično pljučnico in napadom na poslanca. Imamo po rusko-britanski aferi novičok, s katerim naj bi zastrupili prebeglega ruskega agenta Skripala in njegovo hčerko, še afero patogenega kihanja in pljuvanja v poslanca SDS?

Brez pravne podlage

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o kazenskem postopku v delu, ki je določal pravno podlago za rabo policijskega prikritega preiskovalnega ukrepa, imenovanega »lovilec IMSI«. Gre za sporno tehnično sredstvo za prestrezanje komunikacije in lokacije mobilnih telefonov, ki ga zakonito policija pravzaprav ni nikoli uporabljala, nezakonito oziroma brez podlage v zakonu pa.

Reportaža / Najdaljše noči

Sedel sem v kuhinji stanovanja v središču Mikolajiva, mesta na jugu Ukrajine, in gledal Dmitrija Pletenčuka, kako mi na svoji strani majhne mize pripravlja sendvič z rumenim maslom in na debelo narezano salamo. Opazoval sem ga in razmišljal, da se mi sploh ne godi slabo. Prejšnji dan sem pri Igorju Golovčenku, poveljniku teritorialne obrambe v Suškivki pri Umanu (osrednja Ukrajina), opral perilo, zdaj pa mi tu glavni tiskovni predstavnik ukrajinske vojske v Hersonski oblasti na krožniku podaja sendvič in me zraven sprašuje, ali bom še enega.

Dialog o posegih v javni prostor je nujen

»Vsako Ljubljančanko in Ljubljančana na Rožnik vežejo posebni spomini. Rožnik je naš gozd. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo z njim ravnalo skrbno, mi pa bomo s spremembami in posegi pravočasno seznanjeni.« Tako so se IPoP – Inštitut za politike prostora, Mladi za podnebno pravičnost in Protestival med drugimi odzvali na obsežno sečnjo, ki se po odločbi Zavoda RS za gozdove zadnje tedne izvaja na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Janko Lorenci

13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Kolumna

Komentar / V godlji

Meteor, ki je neovirano letel po vesolju več kot štiri milijarde let, je treščil v domovanje francoske družine Commette (izgovori komet). Nikomur ni bilo nič, Commettovi pa so zdaj ponosni lastniki skale iz globin vesolja, je svojčas poročala revija Time.

dr. Bogomir Kovač

13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Ekonomija

Komentar / Zastaviti na novo

Zdravstveni sistem se v obdobju po pandemiji dokončno sesuva, kaotične razmere se dramatično poglabljajo. Kolaps zdravstva je dejansko vrh in tragičen dokaz tridesetletnih politično-ekonomskih zablod mlade države. Nastala je nepopravljiva mešanica postsocialističnih in neoliberalnih institucionalnih rešitev v greznici partikularnih interesov in usodnih vodstvenih nesposobnosti. Tega sistema ni mogoče reformirati, lahko ga zgolj resetiramo. Vsak popravek je lepljenje simbolnih obližev, ki zgolj povečuje entropijo sistema. Odgovornost zato nosijo vsi deležniki, od politikov do zdravnikov, od zdravstvenega menedžmenta do ponižanih pacientov. Vsi skupaj desetletja demonstrirajo svojo nemoč, tiho podporo nevzdržnemu statusu quo. Stare predstave javnega zdravstva se tu mešajo z novimi zablodami privatizacije. Poti nazaj ni več, javno-zasebno partnerstvo je realnost. Toda s povsem drugimi institucionalnimi rešitvami, strogo regulacijo in jasno družbeno odgovornostjo. Smo si pripravljeni natočiti čistega vina?

Heni Erceg

13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Hrvaška

Komentar / Zlati most

Za obubožane Hrvate je bil nedavni božič precej žaloben, tako da ga je zlahka zasenčil drug božič, pravoslavni, ki so ga v organizaciji Srbskega narodnega sveta (SNV) praznovali nikjer drugje kot v Westinu, zagrebškem hotelu visoke kategorije. Predsednik SNV je pri vhodu sprejel hrvaškega premiera, nekoliko pozneje pa še podpredsednika srbske vlade in vodjo srbske diplomacije Ivico Dačića. Potem se je tam jedlo in pilo in imelo politične govore, namen vsega skupaj pa naj bi bila »sprava« med popolnoma odtujenima državama. Milorad Pupovac, predsednik SNV in koalicijski partner vladajoče stranke, je ugotovil, da se je s prihodom srbske delegacije »med državama izrisal zlati most«, čeprav je vsakomur jasno, da bo edina povezava med Hrvaško in Srbijo ostala trhla brv, vse dokler bodo v obeh na oblasti nacionalistični jastrebi.