MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika

    Dr. Vladimir Pištalo, pisatelj

    Srbski pisatelj Vladimir Pištalo, rojen leta 1960 v Sarajevu, je odraščal v Mostarju, od koder prihaja njegov oče Borivoj, znani bosanski politolog. V osemdesetih se je preselil v Beograd in diplomiral na tamkajšnji pravni fakulteti. Leta 1993 je zapustil z nacionalizmom prepojeno Miloševićevo Srbijo in se ustalil v ZDA ter na univerzi v New Hampshiru doktoriral. Tema njegove doktorske naloge so bile identitete srbskih priseljencev v ZDA, posvetil pa se je tudi nastanku in razkroju »jugoslovanske« identitete, s katero se je na vrhuncu ideologije »bratstva in enotnosti« istovetilo 1,3 milijona Jugoslovanov. Danes predava svetovno in ameriško zgodovino na univerzi Worcester v Massachusettsu. Več

  • Marjan Horvat

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Politika

    Poljaki zahtevajo od Nemčije reparacije

    V zadnjih tednih poljske oblasti vse pogosteje opozarjajo, da Nemčija še ni poplačala vojne škode njihovi državi. Po besedah premierke Beate Szydlo iz konservativne nacionalistične stranke Zakon in pravičnost so Poljaki in Poljakinje »žrtve 2. svetovne vojne. Škoda na noben način ni bila poplačana. Prav nasprotno,« je dejala prejšnji teden. Škoda naj bi znašala od nekaj sto milijard pa vse do več bilijonov evrov. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Matej Pušnik

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura

    Widad Tamimi

    Etnični izvor pisateljice Widad Tamimi, rodila se je leta 1981 v Milanu, je za razmerja v današnji globalni geopolitiki in geokulturi, v katerih vsi narodi utrjujejo svojo identiteto in se obdajajo s takšnimi in drugačnimi (žičnimi) ograjami, dejansko so to »plašnice«, nenavaden. Izziva. Je namreč vnukinja bogatega tržaškega Juda in hčerka revnega Palestinca. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Portret

    Mojca Kumerdej, pisateljica in filozofinja

    Zdi se, da je leto 2017 njeno leto. Februarja ji je roman Kronosova žetev prinesel nagrado Prešernovega sklada, najvišjo državno nagrado za umetniško ustvarjanje v zadnjih dveh letih. Aprila je z istim romanom osvojila nagrado kritiško sito. Junija se je roman uvrstil med pet nominirancev za kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman. Obetajo se njegovi prevodi v angleščino, nemščino, hrvaščino in srbščino. Več

  • Marjan Horvat

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    »Le posamezni primeri«?

    Medtem ko so se v lanskem decembru skrajno desni avstrijski svobodnjaki (FPÖ) veselili 35-odstotne podpore v javnomnenjskih anketah in gladke zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah, so do danes – mesec in pol pred volitvami – izgubili deset odstotnih točk. S 27 odstotki glasov podpore zdaj vodijo socialni demokrati (SPÖ), na drugem mestu je s 24 odstotki ljudska stranka (ÖVP), FPÖ pa trenutno podpira 20 odstotkov vprašanih. A do 15. oktobra se lahko razmerja med političnimi strankami korenito zasukajo … Več

  • Marjan Horvat

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    (Selektivna) e-demokracija

    Jeseni se bomo dvakrat podali na volišča. 25. septembra bomo odločali pro et contra gradnji »drugega tira«, 22. oktobra pa izbirali novega predsednika RS. Medtem ko so konec junija pobudniki za »referendum o drugem tiru« že uspeli zbrati dovolj glasov za njegov razpis, pa lahko ta čas državljani še prispevajo svoj glas v podporo svojemu kandidatu na predsedniških volitvah, če bo kandidiral s podporo volivcev. Podpreti ga mora vsaj 5000 državljanov in državljank. Več

  • Marjan Horvat

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    S »prelomom« do samostojnosti

    Prvega oktobra letos se bodo Katalonci in Katalonke znova odpravili na volišča. Tokrat bodo morali, v primerjavi s podrednimi vprašanji o samostojnosti na referendumu v letu 2014, odgovoriti na eno, povsem nedvoumno referendumsko vprašanje: »Ali želite, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike?« Če bo večina odgovorila z »da«, bodo katalonske oblasti, vodi jih katalonski premier Carles Puigdemont, nemudoma, mimo Madrida, začele udejanjati postopke za osamosvojitev pokrajine. V ta namen so že pripravile začasno ustavo, znano kot zakon o prelomu (ley de ruptura), na podlagi katere bi v dveh mesecih ustavodajnega procesa ustanovile samostojno »parlamentarno republiko« Katalonijo. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura

    Miriam Steiner Aviezer

    Miriam Steiner Aviezer (roj. leta 1935) je pred 2. svetovno vojno odraščala v Trebnjem, kjer je imel oče Bela Steiner lekarno, ki je bila tudi nekakšen družabni prostor, saj so v njej stranke razpravljale o radijskih in časopisnih novicah. Idilično življenje družine Steiner se je leta 1941 čez noč končalo. Petletna Miriam je tedaj z mamo Zoro odpotovala k stari mami v Karlovec, na poti tja pa so ju zajeli ustaši in ju poslali v zloglasno ustaško taborišče Stara Gradiška. Od tam ju je očetu uspelo spraviti nazaj v Slovenijo, a družino so kmalu zatem italijanski okupatorji poslali v taborišče Ferramonti. Po kapitulaciji Italije se je novembra 1943 pridružila partizanom in v njihovih enotah dočakala osvoboditev. Miriam, ki je bila najmlajša partizanka Judovske brigade, je po vojni diplomirala iz primerjalne književnosti, delala kot novinarka in pisateljica ter bila dejavna v slovenski in nato jugoslovanski judovski skupnosti. Leta 1971 se je preselila v Izrael in si tam s pisateljem Šmuelom Aviezerjem ustvarila družino. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Družba

    »Ne obstaja revolucija, ki bi ji bogati ploskali«

    Iz Venezuele, ki je še pred nekaj leti veljala za paradigmo razvoja »socializma za 21. stoletje«, številni zahodni levičarji so jo navajali kot zgled, prihajajo novice o pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin, o razpadu zdravstva in o vse večji korupciji v družbi in državi. Od aprila potekajo množični protesti proti predsedniku države Nicolásu Maduru, najmnožičnejši pa so v glavnem mestu Caracas. V spopadih med varnostnimi silami in protestniki je v zadnjih mesecih umrlo več kot 120 ljudi, na tisoče protestnikov je venezuelska oblast aretirala. Tudi volitve za ustavodajno skupščino minulo nedeljo, razpisal jih je predsednik Maduro, je zaznamovalo nasilje, v katerem je umrlo vsaj 10 ljudi. Na njih je, ob bojkotu opozicije, slavil Maduro, kar je predsednik že označil za »zgodovinsko zmago« in »novo obdobje boja« za socialistično revolucijo. 545-članska ustavodajna skupščina, v njej so samo Maduru naklonjene stranke, bo imela moč razpustiti narodno skupščino, v kateri ima večino opozicija. Povedno je, da je Maduro takoj po izvolitvi skupščine ukazal aretacijo opozicijskih voditeljev Leopolda Lopeza in Antonia Ledezme. Več

  • Marjan Horvat

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura

    Drame o razdeljeni naciji

    Leto po odločitvi Britancev za izstop njihove države iz Evropske unije (EU) se marsikdo na Otoku še vedno sprašuje, zakaj je večina podprla izstop in kakšna bo prihodnost države zunaj EU. Toda sprva so britanski zagovorniki obstanka v EU vso krivdo za uspeh referenduma valili na populistične britanske evroskeptike, ki so z lažmi in manipulacijami zavedli britansko javnost glede prednosti in slabosti članstva, danes pa britanska javnost trezneje premišljuje o vzrokih za izstop in njegovih posledicah. Več