MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Kultura

    Ne pozabite nase

    »Pogoji:
    A. Ti boš skrbela: 1. da bodo moja obleka, perilo in posteljnina čisti, 2. da bom v sobo redno dobival tri obroke, 3. da bosta spalnica in delovna soba čisti, sploh pa bom pisalno mizo uporabljal samo jaz.
    B. Odpovedala se boš vsem osebnim odnosom z mano, če ne bodo neizogibni iz družabnih razlogov. Še posebej se boš odrekla: mojemu druženju s tabo doma in skupnim potovanjem.
    C. V odnosih z mano boš upoštevala naslednja pravila: 1. od mene ne boš pričakovala intimnosti in mi ne boš na kakršenkoli način ugovarjala, 2. nagovoriš me lahko, le če bo meni do tega, 3. mojo spalnico ali delovno sobo boš zapustila takoj in brez ugovora, če bom to zahteval.
    D. Pred najinima otrokoma me ne boš omalovaževala ne z besedami ne z obnašanjem.« Več

  • Marjan Horvat

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    »Popolnoma so izgubili občutek sramu«

    Evropska politična stvarnost se je v zadnjih 18 letih korenito spremenila. Leta 2000 so ob vstopu Haiderjevih svobodnjakov v avstrijsko vlado voditelji držav članic EU z grožnjo uvedbe sankcij proti Avstriji Haiderja in vse koroškemu deželnemu glavarju podobne populistične politike še složno opozorili, da za ksenofobno, avtoritarno, z nacizmom koketirajočo oblast v povojni Evropi ni prostora, danes pa sta zgodovinski revizionizem in nestrpnost do drugačnih in drugačnosti »samoumevni« del politične stvarnosti EU. Več

  • Marjan Horvat

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Jordan Peterson, mojster polresnic

    Jordan Peterson je ta hip vroče ime na svetovni javni sceni. V javnih nastopih mu uspeva z »resnicami«, ki jih navaja, nenehno izzivati »samoumevna mnenja« liberalne javnosti. To velja denimo za njegovo razumevanje razlogov za plačne razlike med spoloma. »Tema je seveda zapletena. Lotiti se je moramo z vso občutljivostjo in temeljitim premislekom. Za plačne razlike je več razlogov, toda o tem se ni mogoče odraslo pogovarjati. Vedno, ko postavim to vprašanje, zaslišim, ‘oh, moj bog, spet je na delu patriarhalno zatiranje’. Jezus Kristus, to vendar ne more biti razlog za vse težave teh družb,« pravi. Razburil je tudi z odkrito kritiko radikalnih feministk, ki »nočejo govoriti o zlorabah človekovih pravic v Savdski Arabiji, saj si na podzavestni ravni želijo moške prevlade«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret

    Matej Puc, gledališki igralec

    Čez slab teden, 8. marca, bo v predstavi Dantonova smrt, ki jo po dramski predlogi nemškega dramatika Georga Büchnerja iz leta 1835 v Mestnem gledališču ljubljanskem režira Aleksandar Popovski, premierno nastopil v naslovni vlogi Georgea Dantona, uživaškega in razsipnega prvoborca francoske revolucije, ki ga je aprila 1794 jakobinska oblast pod vodstvom dogmatičnega Robespierra obsodila na smrt z giljotino. Danton se je jakobincem zameril z nasprotovanjem nasilju v družbenem prevratu. Očitali so mu še, da se je s svojo slo po življenju ter dvomi o idealih in ciljih revolucije nevarno približal zmernejšim žirondistom. Büchner je v drami izpostavil tudi njegovo »hamletovsko« spraševanje o smislu bivanja tik pred smrtjo, kajti Danton naj bi odšel v smrt z dvignjeno glavo. Tik pred giljotino je namreč svoje rablje pozval: »Ne pozabite pokazati moje glave, vredno jo je videti!« Več

  • Marjan Horvat

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Pilotna uvedba UTD-ja na Finskem

    V zadnjem letu, zlasti potem, ko so njegovo uvedbo načelno podprli nekateri ameriški superbogataši in intelektualci, so se razprave o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) z ozkega kroga njegovih zagovornikov prebile v splošno javnost. Več

  • Marjan Horvat

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    »V službi duhovnega zla«

    Ni naključje, da slovenska RKC ta čas nima »gromovnika«, ki bi v javnosti opozarjal na »odklone« slovenske družbe od tistih vrednot, ki jih zagovarja cerkev. Morda so prvokategorniki v RKC obmolknili zato, ker nihče izmed njih ni znal pojasniti pohlepnega poslovanja mariborske nadškofije, ki je bilo v nasprotju s socialno in družbeno odgovorno vizijo, kakršno zagovarja papež Frančišek. Več

  • Marjan Horvat

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Politika

    Vojni zločin, ne (le) tragedija na Frankolovem

    Minulo soboto je predsednik Borut Pahor med žalno slovesnostjo ob 73. obletnici vojnega zločina na Frankolovem – v tej vasi so 12. februarja 1945 nacisti zaradi umora visokega nemškega funkcionarja Antona Dorfmeistra obesili 98 ljudi, eden je bil ustreljen na begu, eden pa po vsej verjetnosti zaradi maščevanja v Celju – položil venec k spomeniku frankolovskim žrtvam. Več

  • Marjan Horvat

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura

    Otroci iz dvorca na Lesnem Brdu

    Zgodba o skupini judovskih otrok, ki so leta 1941 pribežali iz nacistične Nemčije v Jugoslavijo, od tu odšli v Italijo in kasneje v Švico, nato pa jih je večina iz Barcelone odpotovala na Bližnji vzhod, kjer so končali svojo alijo (naselitev v Palestini), je v mednarodni javnosti ena najbolj znanih zgodb o reševanju Judov prek srednje Evrope. Štiriletna kalvarija 73 »otrok iz vile Emma«, kakor jim pravi večina (to poimenovanje so dobili po pribežališču v severnoitalijanskem mestu Nonantola blizu Modene), je podrobno opisana, tudi s pričevanji varovancev in njihovih skrbnikov, zlasti v italijanskem, nemškem in izraelskem tisku. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura

    Kraljestvo analognih podob

    V nedavno izdani knjigi fotografij Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja so predstavljeni nekateri izmed največjih draguljev iz bogatega fotografskega arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ta arhiv, ki se imenuje Fototeka, velja za največjega na Slovenskem, saj je v njem shranjenih kar 2,5 milijona fotografskih muzealij, torej negativov in razvitih fotografij. V muzeju so si že pred časom za cilj zastavili, da bodo nekatere od teh odbrali in jim zagotovili trajnejšo pozornost s knjižno monografijo. Skrbniki fotografskega arhiva so se po skrbnem izbiranju odločili za 438 fotografij in zdaj si jih lahko ogledamo na zajetnih 400 straneh knjige, razdeljene na dva dela. V prvem, kronološkem, so fotografije od sredine 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije, v drugem pa po nekaj fotografij iz vsake od 32 zbirk in fondov, ki so jih v muzeju pridobili od začetka delovanja Fototeke leta 1952. Več

  • Marjan Horvat

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

    V Kataloniji status quo

    Konec lanskega leta je španski premier Mariano Rajoy – zagotovo s cmokom v grlu – za 17. januar napovedal prvi sklic novega katalonskega parlamenta. Njegov poskus, da bi z razpustitvijo katalonskega parlamenta, odvzemom avtonomije regiji, razpisom novih regionalnih volitev in aretacijami ter izgonom članov katalonske oblasti, ki so 1. oktobra pripravile referendum o neodvisnosti, spodbudil »tiho večino«, da bi sama opravila s separatisti v tej najbogatejši španski regiji, je spodletel. Več