»Obsedenost z rastjo je trdovratna«

Timothée Parrique je raziskovalec ekološke ekonomije na Univerzi v Lundu in avtor knjige Upočasni ali propadi. Ekonomija odrasti (Ralentir ou périr. L’économie de la décroissance, 2022). Parrique je kot govorec sredi maja v evropskem parlamentu sodeloval na konferenci Onkraj rasti - Poti do trajnostne blaginje v EU, ki je bila ena največjih tovrstnih doslej.

Dr. Dušan Mramor / »Pri tako negotovem stanju, v kakršnem smo sedaj, bi sam vse predlagane reforme zamrznil«

»Večina je takrat trdila, da nimamo podrejenih obveznic, da so naše banke trdne in tako naprej. Že takrat sem rekel, da to ne drži in da bodo posledice zelo hude,« se je Dušan Mramor pred dnevi spomnil svoje (žal) pravilne napovedi iz intervjuja za Mladino leta 2007, pred zadnjo finančno krizo. Tudi tokrat smo se z dvakratnim finančnim ministrom (2002–2006 in 2014–2016) pogovarjali o prihodnosti, kot jo je mogoče napovedati iz napak v preteklosti. Tudi med tem pogovorom je večkrat dejal: »Ne bo vam všeč, kar bom povedal, a tako je.«

Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

»Finančni minister mora postati makroekonomist, ki ima zelo jasno sliko o tem, kaj je celota narodnega gospodarstva, od koga je odvisna in kdaj se deli – ne pa gospodarstvenik«

Mitja Gaspari, letnik 1951, je danes upokojenec. Na vprašanje, ali bi prevzel ministrsko funkcijo – kroži tudi njegovo ime – odgovarja ekspresivno: »Lepo vas prosim. Vsak mora poznati svoje omejitve. Sem pa pripravljen pomagati, kot občan, če lahko in če rabi.« Gaspari je leta 1975 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo Analiza kreditnega potenciala naših bank. V osemdesetih je vodil analitskoraziskovalni center takratne Narodne banke Slovenije, kjer je leta 1987 postal namestnik guvernerja. Leto kasneje je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in kmalu magistriral na beograjski Ekonomski fakulteti. V letih 1991 in 1992 je delal v Svetovni banki v Washingtonu. Med junijem 1992 in junijem 2000 je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance. Leta 2000 je bil na državnozborskih volitvah izvoljen na listi stranke LDS, že aprila 2001 pa je bil na predlog predsednika države Milana Kučana v državnem zboru potrjen za guvernerja Banke Slovenije. V času Gasparijevega guvernerstva je Slovenija izpolnila pogoje in 1. januarja 2007 prevzela evro. A mesec dni kasneje, v času vlade Janeza Janše, v državnem zboru ni dobil novega mandata za vodenje centralne banke. V letih 2008– 2012 je v vladi Boruta Pahorja opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo.

»Aktualna prodaja Savinih turističnih zmogljivosti na najboljših lokacijah se mi zdi napaka«

Mojmir Mrak (1954) je doktor ekonomije ter raziskovalec in redni profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor predava na podiplomskem študiju financ na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu. V zadnjih dveh desetletjih je bil član številnih vladnih strokovnih skupin, med drugim je v letih 2000–2002 sodeloval pri pogajanjih ob pridruževanju EU in je soavtor slovenske pristopne strategije. Večkrat so ga prepričevali, naj prevzame funkcijo finančnega ministra, a ga niso nikoli prepričali.

»Pred volitvami bi radi razdelili še zadnje sladkorčke, čeprav vedo, da matematika ne štima«

Črt Kostevc (letnik 1977) je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predstojnik Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje. Raziskovalno se je med drugim ukvarjal s tujimi naložbami, z investicijsko aktivnostjo, davčno politiko, trgom dela (napotenimi delavci, prekarnostjo), v pogovoru pa je komentiral zlasti sedanje stanje javnih financ.

»Podražitve bodo najbolj prizadele gospodinjstva z nizkimi dohodki«

Igor Feketija, letnik 1978, je ekonomist. Poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za ekonomijo. Je natančen analitik, ki pa se zaveda družbene in socialne vloge ekonomije. Ekonomijo živi tudi v praksi, saj je delavec in upravljavec v svojem podjetju v Celju. Igra klavir in košarko.

»Zdi se, da vlada preprosto ne zaupa ne stroki ne državljanom«

Razmere v zadnjem letu je na malo lahkotnejši način mogoče opisati nekako tako: V zadnjem letu, zaznamovanem z epidemijo covid-19, se nemara zdi, da se sorazmerno z virusom v Evropi razmnožuje tudi denar. Običajne krizne retorike o »zategovanju pasu« ni. Po letu dni kar vztrajajo številni ukrepi finančnih pomoči, vlada sočasno uvaja davčne razbremenitve (zlasti najpremožnejših) in načrtuje rekorden investicijski cikel v vojaško opremo, zadolženost države je vse večja, zgolj v enem letu je ta zrasla za okrog sedem milijard evrov.

»V boju proti epidemiji lahko vidimo precejšnje izdatke, ki z epidemijo niso povezani«

Dr. Davorin Kračun (1950) je leta 2017 postal prvi predsednik fiskalnega sveta, neodvisne institucije, ki smo jo tudi v Sloveniji dobili po finančni krizi leta 2009 zato, da bi ta zavirala skušnjave vsakokratne vlade po velikem javnem trošenju. Sicer je ekonomist, na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti uči ekonomsko teorijo in politično ekonomijo, v devetdesetih pa je skočil še v politiko. Po letu 1992 je bil v vladah Janeza Drnovška za kratek čas minister za planiranje, minister za ekonomske odnose in kasneje, med letoma 2000 in 2004, veleposlanik v ZDA. Njegov fiskalni svet v svojih rednih poročilih počasi dviguje intonacijo. V zadnjem, januarskem je, kot pravi sam, vladi že prižgal rumeno luč.

»Politik je upravičeno postal v očeh ljudi nekdo, ki je nesposoben in misli le na svoj žep«

Dušan Mramor je ekonomist, ki ga stranke pokličejo na pomoč, ko je najhuje. Dvakrat je bil finančni minister: v vladi Toneta Ropa, ko je Slovenijo pripravljal na vstop v EU, in po finančni krizi v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil urejene javne finance. Mramor se sedaj vrača. Ne sicer neposredno v politiko, ampak kot reformator. Njegov zadnji projekt, ki ga je predstavil konec septembra na kongresu Združenja Manager, je akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Sliši se kot floskula, a so v njegovi skupini sodelovali najuglednejši slovenski ekonomisti. Ki pa so na koncu prišli tudi do politoloških ali socioloških sklepov.

Aljoša Tomaž, direktor skupine KD: Včasih smo znali stopiti skupaj, ko je šlo za nacionalni interes

Do konca julija mora Slovenija prodati še Abanko, kot se je zavezala pri evropski komisiji. Toda te zaveze temeljijo na kršenju zakonodaje, sumijo kriminalisti NPU v ovadbi, o kateri smo v Mladini pisali prejšnji mesec in ki jo je sedaj razkrila tudi RTV Slovenija, v prejšnji teden objavljenem dokumentarcu Brezno. To je bilo izhodišče za pogovor z Aljošo Tomažem, ki je pred leti Abanko vodil in je bil ob sanaciji bank leta 2013 član strateškega sveta v vladi Alenke Bratušek. Tomaž je sicer danes glavni izvršni direktor finančne družbe KD Group.

Tomaž Lanišek: Molitev v času delovnika je moteča ravno toliko, kot so moteče »čik pavze« 

S Tomažem Laniškom, direktorjem škofjeloškega podjetja v nemški lasti Knauf Insulation, smo se sestali v najnovejši pridobitvi podjetja, izobraževalno-demonstracijskem centru Knauf Insulation Experience Center. V tem dvonadstropnem objektu izvajalcem in kupcem predstavljajo najnovejše koncepte trajnostne gradnje, vključno seveda z izolacijskimi rešitvami, ki so jih v tem škofjeloškem podjetju razvili sami. Direktor Lanišek nam ponosno predstavi različne izolacijske materiale, ki temeljijo na kameni volni, popelje pa nas tudi na streho Centra, kamor so umestili izdelek, po katerem slovi njihovo podjetje v svetu; tistega, ki omogoča »ozelenjevanje puščav«. V sklopu projekta zelenih rešitev Urbanscape so namreč v njihovem razvojnem centru razvili izolativni material, ki zadržuje vodo in jo rastlinam prepušča po njihovih potrebah.

Dr. Jože P. Damijan, ekonomist

Dr. Jože P. Damijan, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete, zase odkrito pravi, da je svojo kariero kot tako imenovani mladoekonomist pred 15 leti začel učbeniško, brez upoštevanja splošnega družbenega konteksta. Tedaj je bil tri mesece tudi minister za razvoj v prvi vladi Janeza Janše in zagovornik uvajanja enotne davčne stopnje, ki bi razbremenila bogatejše. V zadnjem obdobju, predvsem pa po krizi, je svoje poglede razširil. In res, Damijan je danes eden najproduktivnejših ekonomistov, z visoko dodano vrednostjo. Njegov blog, ki ga piše že več kot deset let, je eden najbolj branih. Loteva se raznovrstnih tem in na nekaterih področjih, kot je gradnja drugega tira, so njegove analize že nepogrešljive.

Urban Sušnik, ekonomist

Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj.

Družbena banka nizkih obresti

Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo.

Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica.

Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister

Nekdanji grški finančni minister, profesor ekonomije dr. Janis Varufakis, je februarja letos v Berlinu ustanovil panevropsko politično gibanje s kratico DiEM 25, ki si prizadeva demokratizirati Evropo. Medtem ko vsi rušijo Evropo, jo Varufakis brani. Varufakisa ni treba predstavljati, manj znano o njem je le to, da je bil tudi svetovalec družbe Valve Corporation, ene največjih izdelovalk računalniških igric.To nedeljo bo Varufakis gost Filozofskega gledališča, filozofskega »festivala« v Zagrebu, ki ga organizira in vodi avtor tega intervjuja, dr. Srećko Horvat, in ki je v zadnjih letih gostil Slavoja Žižka, Saskio Sassen in Richarda Senneta ter Thomasa Pikettyja.

Mojmir Mrak, ekonomist

S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo.

Bogomir Kos

Bogomir Kos je eden od bolj izkušenih slovenskih bančnikov. V začetku devetdesetih let je vodil agencijo za sanacijo bank, nekakšno slabo banko, ki je od treh največjih slovenskih bank prevzela slaba posojila in jim v zameno dala obveznice z jamstvom države. To je bila po oceni tujih strokovnjakov do tedaj najuspešnejša sanacija bančnega sistema v svetu. Od leta 1993 do 1995 je bil namestnik guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, nato je bil namestnik direktorja Združenje bank Slovenije, pa član uprave Abanke in nato svetovalec direktorja Klirinško-depotne družbe. V začetku 2007 se je zaposlil v Probanki, kjer je sprva vodil oddelek za upravljanje tveganj, od leta 2012 do likvidacije te banke pa je bil predsednik uprave. Zdaj je svetovalec vodstva KD Group. Prepričan je, da likvidacija Probanke ni bila potrebna, da bi se ji lahko izognili in da je Banka Slovenije pri likvidaciji vztrajala zaradi pritiskov iz Frankfurta.

Eric Toussaint

Profesor Eric Toussaint, belgijski zgodovinar in politolog, se že več kot četrt stoletja ukvarja z dolžniško krizo. Leta 1990 je bil med ustanovitelji mreže organizacij Odbor za odpis dolga tretjega sveta (CADTM). Je avtor številnih knjig, v katerih razčlenjuje vlogo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pri širjenju neoliberalnega modela v gospodarstvu in družbi, natančno analizira, kako z dolgom podrediti države, da delujejo v skladu z interesi kapitalskih trgov in centrov moči.
Kot član ali predsednik odborov za resnico o javnem dolgu je uspešno svetoval vladam držav z južne poloble, ki so imele opraviti z javnimi dolgovi. Zadnja leta proučuje javni dolg v državah članicah Evropske unije. Leta 2011 je skupaj z Damienom Milletom napisal knjigo AAA: revizija, odpis, drugačna politika, da bi pojasnil, zakaj so nekateri dolgovi zadolženih držav evropskega obrobja protipravni, nelegitimni in sovražni. In kaj storiti.

Marjan Mačkošek

Šestdesetletni strojnik Marjan Mačkošek je glavni direktor jeklarske družbe Štore Steel, od maja letos pa tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Na vodilnih položajih v štorski železarni je že tri desetletja, sodeloval je tudi pri sanaciji in prestrukturiranju Slovenskih železarn. Od septembra 2009 do aprila 2011 je bil član in nato predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, potem pa je zaradi nesoglasij z vodstvom pivovarne s tega položaja odstopil. Pravi, da v dveh letih, kolikor traja mandat predsednika zbornice, ne more narediti čudežev in vsega obrniti na glavo. Kar pa ne pomeni, da vodenje zbornice jemlje zlahka. Nasprotno. Odločen je, da slovenskemu gospodarstvu vrne ugled in vpliv. »Ne sprašujte, kaj gospodarstvo lahko stori za vas, ampak kaj lahko vi storite za gospodarstvo,« svetuje slovenskim politikom.

Ivan Ribnikar

Dr. Ivan Ribnikar je upokojeni profesor monetarne ekonomije in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Ko gre za vprašanje reševanja bančnega sektorja in tega, ali naj država ohrani lastništvo v ključnih domačih bankah ali pa naj se iz njega v celoti umakne, ima Ribnikarjevo mnenje težo. Kajti kar osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi med uspešno sanacijo slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let.

Dušan Mramor

Odkar je ponovno, že drugič v dobrem desetletju, prevzel mesto ministra za finance, je dr. Dušan Mramor precej bolj zadržan. Vsako svojo misel skrbno pretehta, preden jo izreče. Pravi, da tuji vlagatelji pozorno spremljajo vse izjave vodilnih politikov, vsaka napačna beseda jih lahko vznemiri, kar državo lahko drago stane, saj ji dvigne ceno zadolževanja. Pogovor je zato potekal v precej napetem vzdušju. Vendar Mramorju vsaj ni mogoče očitati, da stališča prilagaja popularnemu mnenju. Še vedno dosledno prisega na varčnost in izpolnjevanje zavez, ki jih je Slovenija dala Bruslju.

dr. Joachim Becker

Joachim Becker pozna obe deželi, Avstrijo in Nemčijo. Je Nemec, ki že skoraj 25 let živi v Avstriji. Na dunajski ekonomski fakulteti predava razvojno ekonomiko, politično ekonomijo in teorije države. A poleg Nemčije in Avstrije pozna tudi Slovenijo. Je reden gost na ljubljanski univerzi. Bere slovensko in spremlja tukajšnji razvoj. Poleg tega bere in govori tudi poljsko ter spremlja razprave na Poljskem, govori in razume še češko in recimo špansko. Je torej ekonomist z enim najboljših pregledov nad Evropo.

Franjo Štiblar

Prof. dr. Franjo Štiblar je predstojnik pravno-ekonomske katedre Pravne fakultete v Ljubljani in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu (EIPF). Je neusmiljen kritik politike zategovanja pasu, saj ta dokazano duši rast in je milijone ljudi po svetu, posebej v EU, po nepotrebnem potisnila v ekonomsko trpljenje. »Idejno gre za doktrino bogatih za ohranitev privilegiranega položaja, zato ima veliko podpore v kapitalskih elitah, politiki in medijih, ki jih kapitalske elite kontrolirajo,« pravi. V kratkem bo objavil knjigo o ekonomski znanosti, šlo bo za kritičen pogled na imperializem ekonomije, za odpravo mističnosti te vede, ki ima povsod po svetu neizmerno moč.

Janez Prašnikar

Privatizacija državne lastnine je v Sloveniji močno osovražena tudi zato, ker naša politika nikoli ni znala vzpostaviti okolja, ki bi omogočalo pregledno privatizacijo. Ekonomisti Janez Prašnikar, Polona Domadenik in Matjaž Koman na podlagi privatizacijskih izkušenj štirih nekdanjih tranzicijskih držav – Češke, Poljske, Madžarske in Slovenije, dokazujejo, da je množična, hitra privatizacija nevarna, saj vodi v nastanek balonov, ti pa imajo tendenco, da počijo in za seboj pustijo finančno in gospodarsko razdejanje.

Aleksander Aristovnik

Tako kot je bila sporna hitra, nevzdržna gospodarska rast v obdobju debelih krav, torej pred krizo, je sporna tudi sedanja gospodarska rast. Ekonomist dr. Aleksander Aristovnik trdi, da ni stabilna in je izrazito kratkoročne narave. Namesto v lokalno infrastrukturo in betonske stebre bi morali več vlagati v človeški kapital in tehnološki razvoj. Pa ne samo Slovenija, temveč vsa Evropa. Le tako bomo lahko konkurirali Ameriki in Aziji.

Jože Stegne

Si lahko predstavljate bankirja, kako se pred vhodom v prostore nove bančne poslovalnice sklanja k tlom, pedantno pregleduje tlak in glasno ošteva gradbene delavce, ker so ga malomarno položili? Verjetno težko. Razen če je bankirju ime Jože Stegne in je predsednik uprave Delavske hranilnice, majhne slovenske banke v večinski lasti sindikatov. Stegne je popolnoma drugačen od značilnih bančnikov, pa ne samo zato, ker je tako neposreden, ampak tudi zato, ker je Delavska hranilnica edina slovenska bančna ustanova, ki že vsa leta krize posluje z dobičkom in si zato lahko privošči celo nakup letališča. »Smo gazela bančnega poslovanja,« pravi Stegne. Na dan intervjuja je Delavska hranilnica odprla že svojo trideseto poslovalnico.

France Arhar

Šestinšestdesetletni doktor pravnih znanosti France Arhar je večji del svoje kariere posvetil bančništvu. Je predsednik Združenja bank Slovenije, pred tem je bil deset let guverner Banke Slovenije, nato je vodil upravo Unicredit banke, od junija lani do aprila letos pa je bil predsednik nadzornega sveta NLB, ključne slovenske banke v stoodstotni lasti države. Ko vladi svetuje, naj gospodarsko rast spodbudi z vlaganjem v infrastrukturne projekte, mu kaže prisluhniti.

Stojan Petrič

Koncern Kolektor, ki ga že dve desetletji vodi Stojan Petrič, je eden od zmagovalcev gospodarske krize. Je učbeniški primer, kako se mora podjetje razvijati, da ostane konkurenčno na globalnih trgih. Kolektor je v zadnjih petih letih kljub gospodarski krizi podvojil promet in občutno znižal zadolženost, tako da je danes med najmanj zadolženimi slovenskimi podjetji. Ima dovolj lastnega kapitala, da lahko prevzema konkurenčna podjetja in še naprej raste. Petrič je bil v času Pahorjeve vlade član nadzornega sveta NLB, pred tem je bil nadzornik v Abanki, v času vlade Alenke Bratušek pa je vodil strateški svet za gospodarstvo.