Grega Repovž

31. 5. 2024  |  Mladina 22  |  Uvodnik

Uvodnik / »Ne, ne grem volit«

Ni bolj neprijetnega stavka za človeka, ki se vse življenje poklicno ukvarja s spremljanjem politike, kot je »Ne, ne grem volit«. In to iz preprostega razloga: ker je ta vedno znova najbolj naraven odziv, najbolj logična in človeška poteza racionalnega človeka, ki je sicer pripravljen voliti demokratične stranke, vendar pa ga vsakič znova politika razočara ali ne izpolni njegovih pričakovanj. Kako mu ugovarjati, ko ima vendar – praviloma – prav? Kako mu ugovarjati, saj vendar večina izmed nas pozna to razočaranje in ga danes izkazujejo na primer tudi vse raziskave javnega mnenja?

Koalicija sovraštva

Pero Martić je slovenski youtuber z več kot 80 tisoč sledilci, influencer s skupnostjo Troll Gang, človek, ki javno ocenjuje ženske in jih sramoti, nekdanji gejmer, pevec, tiktoker, streamar, ki gledalce spodbuja k igranju iger na srečo, po novem pa tudi voditelj pogovorov z družbeno tematiko, čeprav sam, kot je dejal, ne spremlja politike in o njej ne ve nič. Da je res tako, se je izkazalo v nedeljo, ko je na svojem kanalu na YouTubu gostil »motherfucking show« o tem, ali je »Slovenska obrambna straža«, torej skupina zakritih neonacistov, ki naj bi po Ljubljani lovila migrante, nekaj dobrega ali nekaj slabega, ali jo je smiselno podpreti ali ne. Vprašanje je odveč, tovrstne skupine – pa naj preganjajo Rome ali tujce, Domžalčane ali Šiškarje, geje ali pankse, kogarkoli že – so grožnja javnemu redu in miru. Nič dobrega ne more biti v tistih, ki si vzamejo pravico do nasilja, nič dobrega ni v tistih, ki javno spodbujajo sovraštvo in nestrpnost, utemeljeno na narodnostni, rasni, verski, etnični pripadnosti, na barvi polti in na rodu. Vse te stvari sankcionira kazenski zakonik.

»Preprosto, Evropska zelena stranka je jasno prepoznala eno samo stranko v Sloveniji kot zeleno, in to je Vesna«

Vladimir Prebilič je dolgoletni župan Kočevja, diplomirani geograf in zgodovinar, doktor obramboslovja, bil je že kandidat za predsednika republike, bivši član SD, ustanovitelj županske stranke Gibanje za Slovenijo in odslej po političnem prepričanju prvi kandidat zelene stranke Vesna za evropskega poslanca. Zakaj bomo v Mladini pred EU-volitvami v intervjujih predstavili le Prebiliča? Stranka Vesna na tokratnih volitvah izstopa. Po javnomnenjskih raziskavah se ji obeta izvolitev vsaj enega od kandidatov. Stranka Vesna je tudi nekaj posebnega, je združenje trmastih ekologov, na čelu z nagrajencem za okoljski aktivizem Urošem Macerlom.

Ameriški firer

Reinhard Heydrich, organizator nacistične varnostne službe Sicherheitdienst (SD), ki je leta 1939 vse nacistične policijske, obveščevalne in varnostne službe združil v vrhovni urad službe državne varnosti (RSHA), je 20. januarja 1942 na jezeru Wannsee predsedoval konferenci, na kateri so se nacistični veljaki odločili za »dokončno rešitev judovskega vprašanja« – in sprožili holokavst. Toda leta 1939, ko mu je dokončno steklo, je bil tako »navdahnjen«, da je sklenil, da bo Salon Kitty, berlinski bordel, baziran v modnem predelu, na Giesebrechtstraße 11, preoblikoval v ultimativno vohunsko prisluškovalno središče, pravijo Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel v knjigi Salon Kitty, seksualni zgodovini tretjega rajha, ki je nedavno – v prevodu Maje Prevolnik – izšla tudi pri nas.

Pismo ministrstvu za finance

Spoštovani minister Klemen Boštjančič, spoštovana državna sekretarka Katja Božič, pri Mladini imamo še vedno redno zaposlene novinarje in urednike. Če bi po zgledu marsikatere druge medijske hiše ali v skladu s podjetniškimi usmeritvami naši novinarji in uredniki redno službo zamenjali za status samostojnega podjetnika, bi se naši osebni dohodki zvišali za kakšno tretjino. Z vidika delovnopravne zakonodaje bi bilo s tem vse po črki zakona. Vsak novinar bi potreboval svoj prenosni računalnik, ne službenega. Ob tem, se dobro zavedamo, bi bili deležni še številnih drugih podjetniških bonitet.

Ideološki monolit

Opozicijski prvak Janez Janša je v intervjuju za strankarski tednik Demokracija prejšnji teden povedal, da je vlada »mladim obljubljala 30.000 novih stanovanj, sedaj pa jim namesto tega ponuja kajenje trave. Obljubljali so skrajšanje čakalnih vrst in 30 dni do specialista, sedaj pa bolnim ponujajo usmrtitev oziroma evtanazijo.« Plakati s podobno vsebino so se že pojavili po državi. Slovenski volivci bodo na evropskih volitvah 9. junija namreč lahko odločali tudi o tem, ali podpirajo legalizacijo konoplje in uvedbo zakona, ki bi v Sloveniji urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

(Ne)etičnost

Pred dvema tednoma, v ponedeljek, je na ljubljanski medicinski fakulteti potekal skoraj peturni seminar pri izbirnem predmetu iz medicinske humanistike, ki naj bi bil, tako je bilo zapisano v napovedniku, »pomemben za oblikovanje humanistične plati zdravniške identitete« študentov medicine. Udeležba je bila za tiste, ki so vpisali ta izbirni predmet, obvezna. Uvodno predavanje je imela nosilka predmeta, dr. Zvonka Zupanič Slavec, v nadaljevanju pa se je zvrstil, tudi po mnenju nekaterih študentov v predavalnici, niz izrazito enostranskih pogledov in predavanj na temo evtanazije in samomora s pomočjo.

Črna kuhinja za JEK 2

Izraza črna kuhinja za JEK 2 ne smemo razumeti v slabšalnem pomenu. Ne, zagotovo ne. Govorimo o kuhinji, kjer se še vedno kuha na odprtem ognjišču, kjer so v kotu zgolj »drva, ki jih ne damo«, in prazen žakelj, v katerem je bilo pred davnimi leti še nekaj uranove rude z Žirovskega vrha. Kuhinja, v kateri je nekaj stolov in miz ter zgolj svinčnik in papir. In kuhinja je polna dima, gostega dima, tako da eni ne vidijo drugih. In manj kot deset poslank in poslancev v hramu demokracije, ki je bil tisti dan zelo neprijeten prostor.

Premierova pobuda

Septembra lani so na zdaj že tradicionalnem vsakoletnem srečanju mediteranskih držav MED9 voditelji teh držav tudi že kar tradicionalno spregovorili o migracijah. Srečanja, ki je potekalo na Malti, se je udeležil premier Robert Golob. Na njem je predlagal, naj se v afriških državah, iz katerih prebivalci prihajajo v Evropo, postavijo migrantski centri, ki bi jih financirala EU. Šlo naj bi za nekakšne izobraževalne centre za usposabljanje za nekatere osnovne poklice in učenje jezika ciljne države. Na prvi pogled je to videti kot predvidljiv poskus izvažanja evropskega migracijskega vprašanja »tja, od koder je prišlo«. A iz krogov blizu vlade je slišati, da gre za zamisel, ki sodi v sklop migracijske politike vlade za omejevanje nezakonitih migracij, krepitev zakonitih migracij in naložbo v integracijo tujcev, ki želijo ostati v Sloveniji, ker je to menda naložba v prihodnost države.

Utrip laži

Obravnava tožbe hišnega novinarja SDS na javni RTV Jožeta Možine zoper družbenopolitično angažirano pesnico in Prešernovo nagrajenko Svetlano Makarovič je bila v ponedeljek, 20. maja, iz formalnih razlogov na strani tožnika prestavljena. Je pa tožena pesnica zavrnila možnost poravnave ali opravičila in izrazila zadovoljstvo, da bo lahko spregovorila pred sodiščem.

Maraton v pravičnejšo družbo

Prejšnjo soboto je odtekla svoj prvi polmaraton. Kot gimnazijka, obiskovala je ljubljansko Gimnazijo Bežigrad, je bila tekačica, trenirala je tek na 800 metrov. Letos spomladi pa sta z mlajšo sestro Tino, »najpomembnejšo osebo v mojem življenju«, iskali možnosti za skupno preživljanje časa in tako je po dolgem času ponovno začela teči. Najprej sta se prijavili na tek v Radencih in ugotovili, da zmoreta. Včasih teče skupaj s starši, ravno ta torek so moči združili na študentskem teku na Ljubljanski grad. Njen dosedanji tekaški cilj pa je bil prav to, da bi se v razmeroma kratkem času pripravila na svoj prvi polmaraton. Da je za ta podvig izbrala 20-kilometrski tek v Bruslju, se ne zdi naključje. Belgijska prestolnica je najpomembnejši center Evropske unije, Katja Sluga pa je kandidatka Levice, ki se na bližajočih se volitvah poteguje za položaj poslanke v evropskem parlamentu.

Vlado Miheljak

31. 5. 2024  |  Mladina 22  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Vojko Vojku Volk

Hja, končno! Bolje prepozno kot nikoli? Da se pač ta sramota umakne z dnevnega reda. A ni najbolj sramotno, da bomo Palestino priznali tako pozno. Mnoge evropske »demokratične« države bodo še počakale na »ugodni trenutek«. Sramota je nenehno sprenevedanje. Golob je spet naredil retorični salto mortale, potem ko je 9. maja že razglasil priznanje, ga je v torek spet napovedal. A ni povedal več stvari. Namesto patetične izjave, da ne bomo več čakali druge skupine za priznanje, bi moral povedati, zakaj nismo v prvi skupini, ki nas je vabila in tudi že priznala Palestino. Poleg tega ni povedal, kaj bi bilo, če se v noči na ponedeljek ne bi zgodil zadnji, a ne poslednji kruti pokol. Bi še omahovali?

Boj za priznanje

Slovensko priznanje Palestine ima dolgo brado in tudi zdaj, ko naj bi se vendarle zgodilo, ni vse potekalo, kot bi lahko. Vlada je zavlačevala, predsednik vlade je pošiljal različne signale, vseskozi pa se je zdelo, da Slovenija sicer podpira priznanje Palestine, a se mu kdove zakaj izogiba. Kaj je šlo narobe? In kaj je nazadnje prevladalo?