Odpadni preplah

Ko je ministrstvo za kmetijstvo in okolje konec minulega leta v javno obravnavo dalo predlog uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, so se mnogi zdrznili. V njej je bilo namreč zapisano, da morajo izvorni povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev, torej fizične osebe, vse ločeno zbrane frakcije brezplačno prepustiti komunalnim službam. Če bi bila uredba sprejeta, torej ljudje odpadnega papirja ali kovine ne bi več mogli prodajati gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov, na primer Dinosu. Ker marsikomu, sploh v sedanjih razmerah, dodatni zaslužek pomaga preživeti, je bila poteza ministrstva, četudi je trdilo, da želi zgolj urediti razmere, kar zadeva ravnanje z odpadki, nepremišljena. »Ljudje vsak dan vozijo odpadno železo, papir … po navadi s prikolicami ali polno naložen prtljažnik. Za vsa skladišča po Sloveniji skupno lahko rečem, da je največ pripeljanega spomladi, ko ljudje tradicionalno čistijo kleti in podstrešja ali pa obnavljajo ograje,« je povedal Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa.

Ne le da bi z uredbo ljudem odvzeli zaslužek, po njegovih besedah bi lahko ogrozila tudi precej delovnih mest. »Če bi bila uredba sprejeta, bi lahko polovico dejavnosti zaprli.« Kar zadeva ureditev področja ravnanja z ločeno zbranimi odpadki, bi po njegovem prav tako dosegli ravno nasprotne učinke. »Takšni in drugačni nelegalni zbiralci bi to vozili v druge države, Slovenija pa bi izgubila velik del surovin, ki napajajo domače gospodarstvo.«

Je pa ministrstvu treba priznati, da je javno razpravo v zvezi z uredbo vzelo resno. Po prejetju številnih pripomb iz javne razprave je napovedalo, da bo sporne določbe spremenilo in ljudem dovolilo, da star papir in odpadno kovino tudi v prihodnje prodajajo sami, če tako želijo. Zbiranje plastičnih zamaškov, s katerimi so društva financirala številne dobrodelne akcije, pa s to uredbo kljub drugačnim opozorilom tako ali tako ni bilo ogroženo.