Intervju: Uroš Macerl

V Mladini Uroš Macerl v intervjuju pravi, da »sežigalnica ni rešitev problema odpadkov … mi smo mala država, velika kot eno veliko mesto, zakaj ne bi bili prva »zero waste« država? Ne misliti, da sem naiven in da ne vem, da družbe brez odpadkov ni …«

Menim, da gre v tem primeru za naivno razmišljanje, ki ne upošteva realnosti. Odpadke proizvajamo posamezniki in institucije na mnogih področjih delovanja. Odpadki nastajajo in uničevanje odpadkov je dejavnost, ki se mora izvajati že sedaj. Kljub močni zavzetosti nekaterih ocenjujem, da je nemogoče nastati družba brez odpadkov čez noč. Kako hitro se odzivamo na nekatere potrebe za varovanje okolja? Samo poglejmo predlog kavcijskega sistema embalaže pijač, za katerega se zavzema Eko krog, kjer deluje Uroš Macerl. Predlog se je ustavil na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ker mu nasprotujejo komunalna podjetja in najboljši sosed Mercator. Letos je MOPE pripravilo dolgo pričakovani Zakon o podnebju brez ključnih postavk, saj nima nobenih zavez za doseganje ciljev, nobenih finančnih zavez za prilagajanje podnebnim spremembam in po zaslugi Ministrstva za finance ohranja povračilo trošarin za nafto avtoprevoznikom. Tudi če pogledamo Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je bila protiustavna več let. Šele ko je padla razveljavitev gradbenega dovoljenja za tretjo os okoli Novega mesta, so se dejavnosti MOPE premaknile. Seveda za neaktivnost na tem področju ne odgovarja nihče, krivi so nevladniki. Nova uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju naj bi bila tudi problematična, ker naj ne bi bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, prav tako v uredbi ne zasledimo določitev mejnih vrednosti hrupa vetrnih elektrarn, ki so rak rana MOPE. Odobrila se je širitev štajerske vpadnice, čakamo še na dovoljenje za primorsko vpadnico, sedaj pa vodja službe za upravljanje prometa na Darsu ugotavlja, da je sistem dinamičnega upravljanja na štajerski vpadnici hitrosti pravilen in da lahko z določanjem hitrosti vsaj v določeni meri vplivamo na pretočnost. Drugače povedano, če bi hitreje vpeljali znižanje hitrosti na avtocesti, kar je predvidel tudi prvi nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN, in uvedli dinamično upravljanje prometa, širitve avtoceste sploh ne potrebujemo. Mnogo je ovir, potrošniških, političnih kot kapitalskih, ki zavirajo zniževanje nastajanja odpadkov in zmanjševanje emisij. Banalen primer iz vsakdanjega življenja so vrečke za čaj. To je odpadek, ki ga zaradi vsebnosti plastike v vrečki ne moremo kompostirati, kot tudi ne reciklirati. Sedaj so se proizvajalci čajev domislili še dodatne zaščite in vsako čajno vrečko zavijejo še v posebno embalažo. Kupec je zaradi komotnosti pripravljen plačati za vrečke čaja od 69,75 EUR do 147,78 EUR na kg, medtem ko je cena čaja v razsutem pakiranju od 45 EUR pa do 56,56 EUR. (https://www.piccantino.si). Čajev 1001 cvet pa sploh ne dobite v razsuti embalaži. Sedaj pa mi povejte, kako boste vse potrošnike v kratkem obdobju prepričali, da bodo vsi kupovali čaj v razsutem pakiranju. Tako je pri mnogih izdelkih, ki so zaviti v embalažo zaradi »zahtev« potrošnika.

Moja ocena je, da bomo potrebovali leta, generacije, da bodo politika, gospodarstvo in potrošnik zaživeli »zero waste«, med tem pa moramo poskrbeti za svoje odpadke in jih ne izvažati v druge države. Izvoz odpadkov v tujino je zame kriminalno dejanje. Zato menim, da moramo za prehodno obdobje zgraditi sežigalnico odpadkov, Ljubljana glede na meritve zraka in vremenske razmere mogoče ni primerna lokacija. V Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana pripeljejo odpadke iz 46 občin, poiščimo lokacijo, kjer bo negativni vpliv sežigalnice na okolico najnižji, saj ni nujno, da sežigalnica proizvaja toploto za Ljubljano, lahko tudi elektriko. Pa jo znamo poiskati v teh 45 občinah, se znamo dogovoriti? Seveda je nujno sočasno vlagati v ozaveščanje »zero waste« potrošnika, spodbujati inovacije ter sofinancirati trgovine brez embalaže (spisek https://manjjevec.si/karta-trgovin/) in druge projekte, ki prispevajo k zmanjšani uporabi plastike.

Kljub razhajanju pogleda na sežigalnice je Vesna na moji volilni listi, ker je najodločnejša zagovornica okolja.