Pamflet / Bernard Nežmah: Mali greh na velikem prangerju

V zadnjih letih dežujejo novice, kako po periferiji zapirajo bankomate, poštne urade, ukinjajo avtobusne linije, kar dramatično znižuje standard življenja zunaj večjih mest in spodbuja dolgoročno izseljevanje. Ko je pred dnevi je odjeknila še najnovejša vest, da Pošta Slovenije v 110 poslovalnicah skrajšuje delovni čas, se je odzval minister za regionalni razvoj Aleksander Jevšek (SD), ki je nenadoma zaznal, da smo že 20 let priče temu, da se z odmaknjenih območij, posebej obmejnih, umikajo nekatere storitve. Posledica so negativne demografske spremembe na teh območjih in centralizacija države. A mož ni le opazovalec, napovedal je sprejetje novele zakona, še prej pa ustanovitev posebne skupine, ki bo oblikovala vrsto projektov, ki bodo ljudem zagotovili kakovostno življenje, da bodo imeli v radiju 30-40 kilometrov dostop do osnovnih stvari, ki so potrebne za kakovostno življenje, kot so vrtec, osnovna šola, delovno mesto, stanovanje, prostor, kjer se lahko se ukvarjajo s kulturo ali športom, predvsem pa da imajo več časa za družino in zase.

Ni kaj, modra poteza ministra. Toda, na kateri dan se je domislil svoje nove politike? - 3. februarja 2026, mesec in pol pred koncem mandata sedanje vlade. V tem času se rešilna skupina niti oblikovala ne bo. Še huje, če to stanje opazuje že 20 let, je prišel na misel, da bi ga reševal, šele po koncu svojega ministrovanja!!!!!!!! Najbolj cenena predvolilna puhlica.

S parkiranjem pa se veselo okorišča mestni proračun Zorana Jankovića, ki sledi reklu, da denar leži na cesti, samo pobrati ga je treba. Ljubljanski župan je nad četrt Štepanjskega naselja poslal redarje, parkomate in pajke, ki z globami na novo gulijo stanovalce. A reč je absurdna: tudi, ko bi uporabniki avtomobilov hoteli plačati parkirnino, je to nemogoče, saj preprosto ni dovolj parkirnih mest. A tudi po ljudski vstaji, v kateri so mu razstrelili nekaj parkomatov, ostaja aroganten: svojega režima ne bo spremenil. Čudna logika županjevanja, ko uvede ukrepe, ki se jih ne da izvajati. Še več, na istem teritoriju je doslej omogočal postavitev športnih klubov, ne da bi od njih sočasno terjal zgraditev podzemnih garaž. Problem, ki izvira iz njegove katastrofalne urbanistične politike, je prevalil na lokalno prebivalstvo. Zoran Janković, ki že desetletja planira in vsiljuje garažno hišo pod Tržnico, ki jo v njeni integriteti ščiti UNESCO, ni imel načrta, da bi garažno hišo postavil tam, kjer jo meščani najbolj potrebujejo!???? Popolna nesposobnost, da se sooči z realnimi problemi Štepanjskega naselja.

Smo pa doživeli televizijski duel na kvadrat med prvo damo Inštituta 8. marec in vodjo stranke Demokratov Anžetom Logarjem. Skoraj sočasno na dveh osrednjih televizijah, na POP TV in RTV SLO, je bilo moč slediti ogorčenju in žalosti nad Logarjevo nepošteno predvolilno agitacijo. Medija, ki v studiu ne soočata ministrov, premierov in županov s civilnimi kritiki v formatu eden na enega, sta ponudila poligon spopada. Leitmotiv je bil očitek, ki se je izostril v obtožbi, da je spletna stran ugaslega podjetja Lars and Sven svoje sledilce napeljala na afirmacijo stranke Demokratov. To zavajanje je trajalo kak dan, potem pa so reč ustavili, medtem ko se je sam Logar branil, da on osebno z zadevo ni imel nič, v duelu pa se je spretno izvil konfrontaciji, ko se je zahvalil 8. marcu za skrupulozni nadzor nad anomalijami.

Če vzamemo hladno, dejstvo, da slediš vsebinam podjetja s hamburgerji, potem pa naletiš na politično stranko, je kajpak zavajanje, tako kot v reklami za avto, s katere te gleda zapeljiva mladenka. Toda, kaj pa v primeru, ko politik vrši svojo volilno kampanjo permanentno, ne dva dni, dva meseca ali dve leti, temveč dvajset let, in to ne s spletne strani svojega podpornika, ampak iz javnega budžeta? Župan Ljubljane je preoblikoval mestni list Ljubljano, prek katere že dve desetletji promovira sebe in svojo mestno politiko. V njem ni prostora za drugačna mnenja, ne odpira dilem in polemike, ne vabi k alternativnim projektom, tema so lepote mesta, ki jih on oblikuje. In ta propagandni bilten ne plačuje iz svojega denarja, ampak iz denarja davkoplačevalcev in tudi njegovih političnih nasprotnikov. Še huje, medtem ko imajo lastniki poštnih nabiralnikov pravico, da nanje nalepijo nalepko, ki pošti prepoveduje, da bi vanje metala reklamne oglase, za glasilo Ljubljana to ne velja. Poštarji ga pridno raznesejo po vseh nabiralnikih, za premnoge meščane je to edini časopisu podoben objekt, ki ga berejo. In iz njega izvedo, da je župan najboljši in največji in da ureja najlepše mesto ne svetu. In če to primerjamo z efemerno marginalno spletno stranjo »Logarjevih hamburgerjev«? A tako kot minister Jevšek, ki ni opazil pavperizacije slovenske periferije, tako tudi prava dama Inštituta 8. marec ni zapazila najhujše zlorabe lokalnega medija, kaj šele, da bi ga kot Logarja označila za lažnivca in naznanila Računskemu sodišču ali terjala od kulturne ministrice, da ga izbriše iz razvida javnih medijev, kar bi mu preprečilo, da bi perfidno agitacijo še naprej vršil v vsakem ljubljanskem domu!!!!!!!!!!!!?