Prvi teden / Država na kocki

V sorodnem romunskem primeru akcije agencije Black Cube je leta 2016 romunski tožilec dva meseca po začetku preiskave pristal v Tel Avivu in tam že zaslišal predstavnika podjetja Dana Zorello. Ta je bil nato v Romuniji leta 2022 pravnomočno obsojen organiziranja kriminalne združbe, ki je želela diskreditirati tedanjo romunsko vodjo protikorupcijskega urada Lauro Codruța Kövesi.

V Sloveniji pa sta minuli teden, 16. maja, minila že dva meseca, odkar je policija začela preiskavo, pa posebnega napredka ni videti. Na tožilstvu in policiji o preiskavi molčijo. Pisec tega prispevka je bil skupaj s predstavnikoma nevladnih organizacij, to je z Niko Kovač z Inštituta 8. marec in Filipom Dobranićem iz organizacije Danes je nov dan, na policiji zaslišan že 17. marca, pri Janezu Janši po javno dosegljivih informacijah policija še ni bila, ravno tako na sedežu SDS še ni bilo hišne preiskave. Več je v vmesnem času povedala predsednica države, dejala je, da ni dvoma, da je pred volitvami prišlo do vplivanja na volitve iz tujine, to pa je ta teden ponovil tudi predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin.

Da se preiskava slovenskega primera vendarle nekam premika, je v sredo razkril sekretar Sveta za nacionalno varnost Vojko Volk, ki je po sestanku z generalnim direktor policije Damjanom Petričem sporočil dve pomembni stvari. Dejal je, da iz njemu predstavljenih informacij izhaja, da »gre za utemeljene sume hudih kaznivih dejanj«, na vprašanje, katerih, pa je odgovoril, da »vplivanja na volitve in voljo volivcev«. Iz tega lahko sklepamo, da so na tožilstvu zbrali dovolj dokazov, da so sumi kaznivih dejanj ne zgolj sumi, ampak tudi utemeljeni, kar je v procesu stopnja višje. In da so na tožilstvu že tudi konkretizirali, kaj utemeljeno osumljenim očitajo. To recimo ni (le) kaznivo dejanje neupravičenega snemanja, ampak kaznivo dejanje po 151. členu kazenskega zakonika, ki govori o kršitvi proste odločitve volivcev. V njem piše: »Kdor koga s silo, resno grožnjo, podkupovanjem, preslepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah ali glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«

To je napredek. Kajti utemeljeno je kaznivega dejanja kršitve proste odločitve volivcev lahko osumljena zgolj konkretna oseba. To ne more biti sistem ali neka organizacija, ampak konkreten posameznik. Hkrati to pomeni, da tožilstvo ne preiskuje le izraelskih operativcev, ki so očitno neupravičeno in tajno snemali slovenske žrtve, ampak tudi naročnika te akcije. In kdo to je? Kdo je lahko tega kaznivega dejanja utemeljeno osumljen? Tega z gotovostjo ne moremo trditi, ampak veliko manevrskega prostora policisti in tožilci na tem mestu nimajo. A parlamentarna večina bo tega najverjetnejšega osumljenca ta teden imenovala za mandatarja, ki bo v prihodnjih dveh tednih sestavil novo vlado.

Marsikateri pomembni sodni postopek v Sloveniji je ostal brez epiloga. Zadnji pomembni, tisti zaradi afere Patria, ki se je končal z zastaranjem, se je začel tako, da so na policiji za več kot leto dni »založili« depešo, ki so jo k nam poslale tuje policije. Vzorci se radi ponavljajo. A vendarle se zdi, da smo v primeru Black Cube prišli do skrajnih meja.