V središču / Kmetija Bobnar oskrbuje bolnice, šole in vrtce

Univerzitetni klinični center Ljubljana in Psihiatrična klinika v Ljubljani sta največja poslovna partnerja kmetije Bobnar v javnem sektorju v zadnjem desetletju. To sta največja odjemalca njenega svežega in pakiranega sadja in zelenjave ter hrane, ki jo iz teh pridelkov pripravljata. Govorimo o kmetiji, ki grobo krši pravice (tujih) delavcev, ki se ji očita kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, ki jo je že doletela začasna prepoved zaposlovanja tujih delavcev in kjer tudi fizični obračuni s temi delavci niso nič neobičajnega. Hrano pa ta kmetija med drugim dobavlja tudi desetinam slovenskih vrtcev, osnovnim in srednjim šolam ter domovom starejših občanov.

Kmetijo Bobnar iz Spodnjega Brnika v občini Cerklje na Gorenjskem v glavnem sestavljajo štiri pravne osebe, štirje poslovni subjekti, ki se ukvarjajo s pridelavo in pripravo hrane. To so Kmetijsko gospodarstvo Bobnar, d. o. o., Kmetijski pridelki Bobnar, d. o. o., Kmetijski pridelki Bojan Bobnar, s. p., in Gostinstvo Bobnar, d. o. o. Kot zastopniki podjetij so navedeni Bojan Bobnar ter sinova Luka in Andrej Bobnar, ki sta se znašla na nedavno objavljenih posnetkih fizičnega obračunavanja s tujimi delavci iz Azije. Na tem naslovu sta se sicer 1. marca letos odprla še dva dodatna poslovna subjekta, in sicer Andrej Bobnar, s. p., drugo poslovno in podjetniško svetovanje, in Marija Bobnar, s. p., pisarniške dejavnosti. Za oba, pričakovano, še ni podatkov o finančnem poslovanju.

Posli z državo

Dejanski rezultati poslovanja najprej omenjenih štirih pravnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so znani le njim, o njih lahko sklepamo le iz javno dostopnih podatkov, saj je Bojan Bobnar zavrnil sodelovanje z nami. Iz spletne aplikacije Erar, ki beleži posle zasebnikov z državo, izhaja, da je kmetija Bobnar v zadnjih desetih letih od državo dobila devet milijonov evrov ali točneje 8,7 milijona evrov. Slab milijon evrov na leto torej zgolj s posli z državo.

Med njihove največje poslovne partnerje spadata Univerzitetni klinični center Ljubljana, od katerega so v zadnjih šestih letih prejeli 620 tisoč evrov, ter Psihiatrična klinika v Ljubljani, od katere so prejeli 533 tisoč evrov. Za več sto tisoč ali pa vsaj več deset tisoč evrov poslov pa so v zadnjem desetletju opravili tudi s številnimi gimnazijami, srednjimi šolami, domovi starejših občanov, osnovnimi šolami, vrtci, fakultetami, bolnišnicami, vzgojnimi in dijaškimi domovi, pa tudi s kakim ministrstvom ter občino ter tudi z Javnim gospodarskim zavodom Protokolarne storitve Republike Slovenije.

Država prek svojih institucij neuspešno poskuša zajeziti kršitve delavskih pravic na tej kmetiji, hkrati pa še naprej na prav tej kmetiji naroča blago, predvsem kmetijske pridelke in hrano.

Po podatkih Erarja so slabih 23 tisoč evrov prejeli tudi od samega državnega zavoda za zaposlovanje, ki jih sicer uvršča v Register delodajalcev z negativnimi referencami in jim izreka prepovedi zaposlovanja tujcev. A z njim niso poslovali, niso mu dostavili zelenjave ali pripravljene hrane, pač pa so sredstva prejeli iz naslova aktivne politike zaposlovanja in pomoči države za odpravo posledic naravnih nesreč ali nadomestil zaradi neugodnih razmer kmetovanja.

Podatki o poslih z državo kažejo, da je ta kmetija uspešna na javnih razpisih za dobavo hrane, to pa pomeni predvsem to, da pogosto ponudijo najnižjo ceno in so posledično izbrani. Nad tem, da je cena glavno oziroma edino merilo za nabavo hrane v javnih ustanovah, so se v zadnjih letih že tudi javno pritoževale nekatere od njih, predvsem številne šole in bolnišnice. Nizka cena namreč tudi pomeni, da gre za do zdravja najbolj neprijazne načine proizvodnje in pridelovanja. In pomeni lahko tudi najemanje najcenejše delovne sile, kar je vidno tudi iz zaposlovanja azijskih delavcev na tej kmetiji – lani so imeli v nekem obdobju v povprečju 49 zaposlenih.

Ogromni prihodki in odsotnost subvencij

Čeprav se zdi slab milijon evrov prihodkov od poslov z državo za neko kmetijo kar veliko, pa to pomeni le slabo desetino njihovih letnih prihodkov. Po javno dostopnih podatkih so imele omenjene štiri pravne osebe, ki delujejo pod okriljem kmetije Bobnar, lani skupaj za kar 12,5 milijona prihodkov.

S tem kmetija spada med največje pridelovalce, sploh med tradicionalnimi družinskimi kmetijami. Pričakovali bi, da tako velik pridelovalec, tako velika kmetija, od države oziroma od Evropske unije prejme tudi številne subvencije, neposredna plačila, nepovratna sredstva, a bi se zmotili. Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnjujejo, da pravne osebe s kmetije Bobnar »niso prejemnik sredstev v zadnjih desetih letih in ravno tako niso vlagale nobene vloge za morebitna druga nepovratna sredstva«. Tudi na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pojasnjujejo, da kmetija Bobnar v zadnjem desetletju od njih ni prejela nobenih nakazil iz evropskih ali katerihkoli drugih sredstev.

To pomeni, da se v tem času niso niti prijavili na razpise za sofinanciranje kmetijskih ukrepov in razvoja podeželja, niti za kmetovanje samo, za pripravo zemlje, niti za gradnjo ali obnovo kmetijskih objektov ali nakup kmetijske mehanizacije. Te možnosti sicer izkoristijo praktično vsi resnejši kmetovalci. Zakaj tega niso storili na kmetiji Bobnar, ni jasno. Na prvi pogled bi se razlog lahko skrival v dejstvu, da je na vseh teh razpisih treba izpolnjevati določene pogoje, imeti urejeno pravno stanje pridelovalnih površin, urejeno siceršnjo pravno in poslovno ter delovnopravno dokumentacijo. Nekaterim pravnim osebam te kmetije je zaradi kršitev delavskih pravic zavod za zaposlovanje sicer že odrekel posredovanje delovne sile, jih začasno uvrstil v register delodajalcev z negativnimi referencami ter jim tudi izrekel prepoved zaposlovanja tujih delavcev. A prednost delovanja več različnih pravnih oseb znotraj ene kmetije je tudi v tem, da v času, ko za eno od njih veljajo določene sankcije, omejitve in prepovedi, delavce lahko zaposlujejo prek druge.

Kmetija Bobnar je po javnih podatkih lani imela za vsaj 12,5 milijona evrov prihodkov.

Dejstvo je tudi, da je inšpektorat za delo tam v zadnjem letu in pol, odkar so se nad razmerami pritožili tuji delavci, opravil številne nadzore. Inšpektorji so ugotovili številne nepravilnosti in izrekli več ureditvenih in prepovednih odločb ter tudi glob za različne prekrške, od katerih jih je nekaj že pravnomočnih, zoper številne pa še tečejo pritožbeni postopki na okrajnem sodišču v Kranju. Kršitve se nanašajo na nezagotavljanje odmorov, nezagotavljanje osebne varovalne opreme in varnega delovnega okolja, neizplačila dodatkov za delo v posebnih razmerah (nočno delo, nedeljsko delo, delo na praznik), neizplačila regresa, kršitve minimalnih nastanitvenih razmer za tuje delavce, nepravilnosti glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in tako naprej. Zaradi suma kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev so »vložili tudi ovadbo oziroma naznanilo kaznivega dejanja«. Kranjska policija, ki obravnava sum tega kaznivega dejanja, poleg tega v povezavi s Kmetijo Bobnar po naših informacijah obravnava tudi več drugih kaznivih dejanj, pojavljajo pa se tudi sumi vedno novih in preiskava se nenehno širi.

H_bUK2E7PeU