Mladina ne laže

"Za krajo Mladina obtoži Janševe može, vendar Pogorevc ovrže vsak sum, ki bi letel na njih."
Vladimir Vodušek, na POP TV

Mladina je v prejšnji številki objavila zgodbo o "postojnskem orožju". Revijo je bilo mogoče v Ljubljani kupiti že v nedeljo popoldne. Zvečer je policija našla nekaj kosov menda istega "postojnskega orožja" in priprla osumljenca. Odkritje je izzvenelo kot demanti Mladininega članka. Kot majhen delček spektakla, ki ga je policija uprizarjala zadnjih deset dni.

Generalni direktor policije je primere Popovič, Postojna in Petek, vsaj na videz, "pospravil" s svoje mize tik pred svojim odhodom. Izbor zadev, ki se jih je policija lotila s pompom, je bil eliten. Trenutek dobro izbran. Koprski župan je vsekakor primerna tarča. Nikjer v etabliranih političnih krogih najbrž nima pretirane podpore. Porazil je "levico" na volitvah, po drugi strani pa skupina neodvisnih list ogroža tudi volilni bazen desnice. Ampak v tem primeru se zdi, da je policija vsaj prijela glavo domnevno sumljivih poslov. Pri "Petku" je vse skupaj videti precej bolj nebogljeno. Priprta je kopica osumljencev, a izjave policije in tožilstva pričajo, da naj bi šlo samo za izvajalce. Jih je bilo toliko? Ali pa gre samo za to, da so prijeli tiste, ki bi lahko izdali naročnike? Vendar potemtakem ni jasno, zakaj se je vse skupaj zgodilo šele sedaj. Konec koncev je prav Marko Pogorevc govoril, da dihanje za ovratnike, ki ga javnost ne zaznava, traja toliko časa, ker hočejo prijeti naročnike. So sedaj naročniki končno varni? Je bilo res tako zelo potrebno "počistiti" mizo? Primera Popovič in Petek sta kot naročena za slavni odhod. Videti sta tempirana in povsem mogoče je, da bosta doživela tudi sodni epilog. Petkov najbrž brez naročnikov. A vendarle. Je policija torej v preteklem mandatu generalnega direktorja postala predvsem orodje za njegovo osebno promocijo? Zdi se, da ne le to. Primer "postojnskega orožja" namreč priča tudi o drugačnih motivih, ki bi lahko vodili ravnanja prvega policista.

Sočasnost odkritja orožja z objavo Mladininega članka je bila fascinantna. Še sploh, ker so na policiji že nekaj dni prej vedeli, da bo članek izšel. Marko Pogorevc je kasneje seveda zanikal, da bi o tem karkoli vedel. Mladine že mesece ne bere: "... saj zadnje mesece smo priča izmišljotinam, lažem, ki jih pišejo." Dobro, tako misli Pogorevc. In vendar, kako direktor policije ve, kaj so laži, če člankov sploh ne bere? Ali gre tako rekoč za apriorno politično odločitev, komu se lahko in komu se ne sme verjeti? To je sicer neprijetno, a pomembnejše je očitno nekaj drugega. Tisto, zaradi česar se zadeva tako dolgo ni premaknila? Videti je namreč, kot da v Sloveniji obstaja skorajda politični konsenz, da je izjemno zoprne zadeve še najbolj elegantno zaobiti. Kljub temu da je policija prijela samo enega osumljenca, naj bi bil Pogorevc celo osebno prisoten pri odkopu orožja, čeprav se, zanimivo, s tem ni hvalil. Je prišel samo nadzirat, da kaj ne bi šlo narobe? Tudi sicer se policija s tem primerom ni prav bahala. Našli so nekaj orožja, ki ga javnost sploh ni videla. Namesto tega je bil Pogorevc, ki očitno pozna vse vpletene, odločen. "V krajo postojnskega orožja so bili vmešani kriminalci in nobeni drugi ..." Nenavadno, direktor policije natančno ve, kdo vse je bil vmešan, rezultat pa je samo en prijet osumljenec. Ali ni s tem primer samo še bolj oddaljen od razrešitve? To, da mnogi vedo, da je Mladina v prejšnji številki objavila pravo zgodbo in da o tem konec koncev obstajajo dokumenti, želijo nekateri očitno kar pozabiti.

In kaj je v resnici zapisala Mladina? Najpomembnejši je pravzaprav samo stavek, ki govori o Sovinih odkupih dela ukradenega orožja. Glasi se takole: "Odkupa je Sova spremljala in dokumentirala. Njeni agenti naj bi bili med drugim ugotovili tudi povezavo med Darkom Njavrom - še enim akterjem aretacije v Depali vasi, ki se pojavlja v zvezi s krajo postojnskega orožja - in prodajalci ukradenega orožja. V teh komunikacijah pa naj bi bil prepoznan tudi Tone Krkovič." Za zapisanim Mladina še vedno stoji, čeprav so to že na dan odkritja "postojnskega orožja" zanikale nekatere zvezde Mladinine zgodbe. Kljub temu da niso bile znane niti inicialke prijetega osumljenca. Kljub temu da je popolnoma jasno, da je bilo v zadevo vpletenih več ljudi. Kljub temu da še sedaj ni jasno, kaj vse so policisti našli. Kljub vsem tem neznankam sta odkritje in aretacija neznanca postala idealen alibi. Mladina laže. In pika. Za neprijetna vprašanja bo morda čas kdaj drugič. Afera je tako ali tako že naslednjega dne odšla z dnevnega reda. Prijeti so bili namreč domnevni napadalci Mira Petka. Sledilo je še "klofutanje" novinarjev, češ da niso sposobni ustrezno vrednotiti velikih policijskih uspehov. "... upam, da ni korenjaka v Sloveniji, ali pa tudi med novinarji, ki bi si upal še poreči, da slovenski policiji zmanjkuje sape ..." je izustil generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki je bil prejšnji teden na televiziji morda več kot vsi slovenski politiki skupaj.

Marko Pogorevc menda kmalu ne bo več generalni direktor policije. Vendar se s tem njegova javna kariera gotovo ne končuje. Politični policist, ki je v primeru Popovič sam namignil, da on, ki sodi na drugo stran, že ne bi delal uslug "silam kontinuitete", ima vedno svetlejšo prihodnost. Nikakršno presenečenje ne bi bilo, če bi ga videli kot ministra v vladi Barbare Brezigar.