Strategija razvoja

Javnomnenjske raziskave so zaznale padec priljubljenosti vlade in njene prve stranke. Nič dramatičnega. Sedaj so številke bliže normalnosti. Prav v tem je ločnica. Ratingov nad šestdesetimi odstotki, ki so značilni za izredne razmere, je konec. Sedaj je čas, ko se ne bo treba boriti le za naklonjenost, na ideološkem polju, ampak tudi kaj premakniti na ekonomskem.

Predsednik vlade je to storil na že tradicionalnih vladnih popotovanjih po slovenskih regijah. V Savinjsko-Šaleški regiji. Ob tem, da je veliko govoril o cestnih in železniških povezavah, je v Gorenju dejal, da namerava vlada državo umakniti iz lastništva podjetij. Da je upravljanje podjetij ne zanima. Naklonjenosti volilk in volilcev nič ne spodbudi tako kot uspešno gospodarstvo. Rast. In perspektiva razvoja. Tu bo premier moral storiti odločilne korake. Vlada, ki je bila doslej, kljub koalicijski pogodbi, v resnici brez preglednega programa, ga sedaj dobiva. Ob tem je ironično, da je Janša dokument, ki se ni bistveno razlikoval od nove strategije razvoja Slovenije, pred volitvami označil za predvolilni program LDS, ki naj bi ga bila ta stranka takrat dala napisati na stroške davkoplačevalcev. Na to je premiera spomnil Matej Lahovnik. Se SDS in LDS glede tega, kako naj bi se ekonomsko razvijala Slovenija, torej strinjata? Vizija dinamične in prilagodljive družbe, v kateri posameznik prevzema več odgovornosti za svojo socialno varnost, je vsekakor liberalna.

In kaj to pomeni, razen zmanjšanja socialne varnosti in fleksibilnejšega trga dela? Strategija predvideva višjo gospodarsko rast. Spodbujanje visokih tehnologij. Do leta 2010 naj bi vlada podvojila vlaganja v raziskave in razvoj. Hkrati naj bi pomagala malim in srednje velikim podjetjem in radikalno poenostavila postopke za pridobitev državnih pomoči. Spremenila naj bi strukturo izobraževanja v korist naravoslovno-tehniških smeri. Odprodala državno premoženje in denar od prodaje preusmerila v razvojne programe. In seveda, vlada bo pripravila davčno reformo. Strategija se glede te opredeljuje le za enostavnejši sistem in manjše obremenitve dela. Kot je razumeti predsednika vlade, naj bi davčna reforma potekala v dveh fazah. Premier pravi, da ima trenutno prednost projekt skupine dr. Marka Kranjca, ki naj bi šel v smer, ki jo definira strategija. Druga faza naj bi sledila kasneje. To so obrisi strategije, ki naj bi začela učinkovati leta 2007. Proračun za prihodnji dve leti, ki ga je vlada že začela pripravljati, bo prvi preizkus politične volje, ki bi morala podpreti strategijo.

Hkrati s tem naj bi kmalu začela delati vladna operativna skupina, ki naj bi do jeseni pripravila načrte reform. Program vlade. Strateški svet bo imel pri njem, kot kaže, odločilno besedo, čeprav ga zapušča Mićo Mrkaić. Premier si očitno zelo želi, da bi skupino vodil Jože P. Damijan? In tudi Damijana sodelovanje z vlado, v kateri bi lahko uresničil svoje zamisli, očitno mika. Dolgo snubljenje vsekakor še vedno traja. Premierova izbira ni nenavadna. Damijan ve, kaj hoče, in je hkrati videti tudi operativen človek. Poleg tega je eden najbolj vnetih zagovornikov enotne davčne stopnje. Takšni nadgradnji doslej napovedane davčne in socialne reforme bi moral biti torej naklonjen tudi predsednik vlade. To bi pomenilo, da bo druga faza Kranjčeve davčne reforme prinesla uvedbo enotne davčne stopnje, do katere je dr. Kranjec precej zadržan. In zadržanih je veliko. Poseganje v socialne pravice, ki ga je že napovedal Bručanov napad na bolniške izostanke z dela, ideja o prožnejšem trgu dela in enotna davčna stopnja so deli reform, s katerimi bi imela težave vsaka vlada.

Kljub temu opozicija ob novi strategiji za zdaj ostaja bolj ali manj brez besed. Zanimiveje bo menda, ko bodo pripravljeni konkretni načrti reform. Vendar že dosedanji odzivi sindikatov kažejo, da bodo reforme, vsaj glede krčenja socialnih pravic, doživele precejšen odpor. Opozicija se je medtem postavila v bran javni televiziji. Z referendumom. A brez predsednika socialnih demokratov. Pahorjevo javno pismo Ropu se je bralo kot napoved dvoboja med LDS in SD, čeprav je nazadnje Pahor ostal tako rekoč sam. Odnos do javne televizije bo šel na referendum. Druge teme, ki zadevajo strategijo razvoja in o katerih govori Pahor, pridejo na vrsto kasneje. Vendar se zdi, da glede njih LDS in DS ne bosta tako složni. Janševa vlada je konec koncev samo prevzela liberalni program, ki so ga vladne službe pripravile v zadnjem letu vladavine LDS. Če reforme ne bodo zašle v preveč radikalno smer, jim bo LDS težko nasprotovala. Medtem se bodo socialdemokrati, če želijo to ostati, težko izognili obrambi socialne države, kolikor je v Sloveniji imamo.

Vladi je vsekakor vsaj še nekaj časa odprta pot za uresničevanje njene strategije. Vse je odvisno od radikalnosti, s katero se bo lotila socialnih reform. Kar v strategiji pravzaprav zbuja največje začudenje, pa je, da je ostala zvesta namenu, da se povsem umakne iz gospodarstva. Prav zdaj, ko je že zasedla večino odločilnih pozicij in ko nič ne kaže, da bi se nameravala ustaviti.

Gospodarska rast medtem zadnjega pol leta šepa. Menda nič katastrofalnega.