Spor ali "spor"?

"Predsednik DeSUS Karl Erjavec in predsednik SLS Bojan Šrot sta danes poslala pismo predsedniku vlade Janezu Janši, v katerem mu predlagata čim prejšnji sestanek koalicije. Na sestanku bi skušali poenotiti stališča v vladni koaliciji glede privatizacije Zavarovalnice Triglav in prodaje Telekoma Slovenije. Janša je sestanek Šrota in Erjavca komentiral na novinarski konferenci v Spodnji Idriji. Pozval ju je, naj s svojimi izjavami ne razpihujeta že tako vročih razmer na slovenski borzi."
Novica Slovenske tiskovne agencije, 23. januarja 2007, ob 16. uri

"Zoper celjskega župana Bojana Šrota in nekdanjo direktorico Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje Moniko Sečnik je na krško tožilstvo vložena ovadba zaradi malomarnega in nevestnega opravljanja dela pri prodaji kina Dom. Šrot je povedal, da obtožnega predloga še ni prejel, izvedel pa je, da je tožilec v Krškem še pred tremi tedni prejel klic, da mora ovadbo čim prej poslati na sodišče."
Novica Slovenske tiskovne agencije, 23. januarja 2007, ob 20. uri in 34 minut

Nobenega razloga ni, da bi mislili, da imata omenjeni novici kakršnokoli povezavo. Pa čeprav je v drugi vesti državne tiskovne agencije v nadaljevanju razloženo tudi, da je omenjeno ovadbo zoper Šrota velenjsko tožilstvo že zavrglo, a je nato reagirala generalna državna tožilka Barbara Brezigar, uvedla nadzor nad delom velenjskega tožilstva in primer prenesla na krško tožilstvo. A Slovenija se je v zadnjih letih izkazala kot država neverjetnih naključij - in to je očitno eno izmed njih. Drugače rečeno: za zdaj je bolje verjeti, da gre za naključje, pa čeprav je dvom po vseh naključjih, od "naključne" objave revizije Mercatorja v času kampanje za lokalne volitve, na katerih je kandidiral Zoran Janković, umesten.

Tudi zaostrovanja med Šrotom in Erjavcem na eni strani in Janšo na drugi strani v tem trenutku ne gre jemati ne za načelni ne za oster spor med koalicijskimi strankami, ki že lahko pripelje do razpada koalicije. Tovrstna zaostrovanja med koalicijskimi strankami so namreč v volilnem letu običajna: pred volitvami se morajo zlasti manjše stranke, ki jih ponavadi največja koalicijska stranka zaradi velikosti in vpliva zasenči, pred volivci pokazati z bolj izrazitim profilom. In SLS, ki ji je Janša ne nazadnje z glasovanjem o zaupnici v tednu izvolitve novega predsednika (prav Bojana Šrota) vzel redko priložnost, da bi bila vsaj dan ali dva prva novica v medijih, bo v naslednjih mesecih storila vse, da bi postala v očeh volivcev bolj izrazita. To je seveda legitimno. Podobno velja za DeSUS.

Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je SLS uspelo najti dovolj racionalno točko zaostritve - ne le zato, ker vlada nima na voljo dobrih argumentov za prodajo Telekoma in Triglava, finančna kriza, ki pretresa svet, pa je res nepravi trenutek za tovrstne prodaje. Ampak zato, ker morda s tem odpira širšo debato o vseh privatizacijah in prodajah, do katerih je prišlo v času te vlade. Naj spomnimo: predsednik vlade v zadnjem mesecu in pol intenzivno lovi tajkune. Lovi jih od trenutka, ko so postali nekooperativni in niso pripravljeni več sklepati z njim dogovorov, kot je bil tisti Delo za Mercator. Večina potez, ki so jih omenjena podjetja izpeljala, je vladi že dolgo znana - pri marsikateri pa je celo posredno sodelovala.

Vendar pa imajo tovrstni "spori", spodbujeni s pogledom na prihajajoče volitve, eno pomembno lastnost. Hitro iz "sporov" prerastejo v prave spore. In zato ni mogoče zamahniti z roko in reči, da gre le za politično preigravanje med koalicijskimi strankami, ki pa resnega vpliva na stabilnost koalicije ne morejo imeti. Ravno zaradi občutljivosti predvolilnega obdobja namreč politiki v tovrstnih "sporih" iz dneva v dan povečujejo svoje zastavke, na koncu pa se ne morejo več umakniti. Ne nazadnje smo v sodobni Sloveniji to igro videli še pred vsakimi volitvami. Leta 1996 sta na primer tedanji LDS in ZLSD na podoben način najprej ostrili odnose, nato pa je ZLSD koalicijo zapustila. Podobno je bilo leta 2000, ko nihče ni mislil, da lahko zaradi zaostrovanja med LDS in SLS pride do padca vlade, pa se je zgodilo ravno to. Tudi leta 2004 je morala SLS predčasno zapustiti koalicijo. In še vsakič se je začelo s "spori".