Dr. Boris Vezjak, Filozof in publicist
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Komentar
Janez Janša je pred nekaj dnevi v kamere POP TV zabrusil, da ne bo dajal izjav za »Murgle TV«. Tako pa vsaj nekaj časa ne bo mogel imenovati TV Slovenija – po ogledu »Uroka Depale vasi« je lahko kvečjemu le zadovoljno predel od ganjenosti.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Komentar
Bojim se, da so pričakovanja o vstaji množic, ki nas bo v Mariboru vse pognala kvišku, pretirana. Še manj bo iskra preskočila in vzplamtela širše. Ni se dvignilo ljudstvo, pa bi se moralo. Pristna dilema sploh že dolgo ni več, zakaj ljudje zavzemajo ulice, temveč zakaj tega niso storili že bistveno prej. Vsa čast lokalnim aktivistom, ki so, tudi s pomočjo družabnih omrežij, izpeljali že drugo akcijo v kratkem času – velja si zapomniti, da je tudi prvi protest proti vladi konec oktobra stekel prav tod. A pričakovanja, da se je zgodil narod, ostajajo mokre sanje vseh, ki verjamejo ustavnemu določilu, po katerem ima oblast v rokah ljudstvo in si ga lahko morda vzame neposredno. Ne, za zdaj ne bo nič. Razlog je preprost: postavitev sistema radarjev nima in ne more imeti tega potenciala. Občani si za zdaj v polnem številu še ne želijo županovega odstopa, ni jim še dovolj prekipelo.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Politika
„Za Uranovim izgonom stoji kardinal Rode“
Naš sogovornik razumljivo želi ostati anonimen, pozna pa odgovor na vprašanje, ki ga širša javnost gloda že nekaj mesecev: je nadškof Uran res moralno grešil in ima potomce? Teorijo hitro prehiteva neka druga, ki je za našega sogovornika nesporno edina resnična: Uran je nesrečna žrtev spletke. Grozijo mu, prepovedano mu je komunicirati z mediji, mora pa se braniti v perverzni situaciji, ko je brez dokaza obtožen in obsojen, da ima otroke. Kako naj dokaže, da jih nima, ko mu je prepovedano nastopati v medijih? Kaj sploh storiti, kako se braniti? Naš sogovornik pove, da ravna na lastno pest ...
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Komentar
Pomembno je imenovati se “odgovoren”
Samooklicani „odgovorneži“ v kontekstu nedavno ustanovljenega „Gibanja odgovornih“ zbujajo pomisleke. Jih moramo jemati kot poskus resne civilnodružbene pobude ali le kot muho enodnevnico, ki si zgled jemlje pri t. i. resetirancih? Kakšna sta smisel in domet takšnih družbenih pozivov in komu služijo, kje ponujajo presežek?
