Vojna proti spletnim trgovinam s prepovedanimi drogami

Prejšnji teden je nemška policija zaprla strežnike strani Wall Street Market, spletne trgovine s prepovedanimi drogami, ponarejenimi dokumenti, hekersko programsko opremo in podobnim nelegalnim blagom. Na spletni platformi, ki je neovirano delovala tri leta, je bilo prijavljenih več kot milijon kupcev in prek pet tisoč prodajalcev. Dva tedna prej so v ZDA zaprli podobno spletno trgovino, imenovano Dream Market, aretirali tri obdolžene zlikovce in jim zasegli milijonske vsote kriptovalut. Od leta 2013, ko so oblasti zaprle Silk Road, pionirsko spletno trgovino z nezakonitimi dobrinami, njenega ustanovitelja Rossa Ulbrichta pa obtožile na doživljenjsko zaporno kazen, tovrstne strani vznikajo kot gobe po dežju. Takoj ko pristojni organi ukinejo delovanje ene, se v nekaj dneh pojavi nova. Vse to se dogaja na temni strani interneta, na t. i. temnem spletu (dark web).

Krvava sled od Norveške do Slovenije

Pred slabim mesecem je v kinematografe prišel norveški film 12. mož: govori o terorju, ki ga je med drugo svetovno vojno na Norveškem izvajal Kurt Stage, eden lokalnih poveljnikov zloglasnega SS. Zagrizeni nacist, ki se je Hitlerjevi stranki pridružil že leta 1925, je v obdobju 1942–1944 deloval v Trömsu, kjer je ustrahoval lokalno prebivalstvo in zatiral vsakršno sled upora; posebej je bil obseden z lovom na Jana Baalsruda, v Britaniji izurjenega komandosa, ki je s skupino soborcev skušal razstreliti nemško letalsko bazo. Operacija Martin, kar je bilo kodno ime njihovega podviga, je spodletela zaradi izdajstva, Stage in njegovi esesovci pa so Baalsruda še dva meseca neuspešno lovili po norveški divjini.

Tanja Fajon, evropska poslanka: Ne smemo podcenjevati pojavov novodobnega fašizma

Tanja Fajon je v Bruselj prišla leta 2001; bila je dopisnica RTV Slovenija. Tega časa se spominja kot obdobja evforije. Danes je Bruselj drugačen, manj je povezovanja, manj zaupanja, manj je iskanja skupnih poti. Nekatere države namenoma skrbijo zgolj zase, druge bolj zanimajo lokalne volitve kot pa skupna evropska prihodnost. »To ni dobro,« pravi, vendar ni črnogleda. Na volitvah pričakuje dovolj dober rezultat, čeprav raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo njena politična skupina S&D izgubila nekaj deset poslanskih sedežev; podobno projekcije napovedujejo tudi za EPP. Okrepile se bodo evroskeptične stranke, predvsem zaradi Nemčije in Francije. Fajonova pravi, da bi bilo najbolje, če bi se v Evropi oblikovala koalicija njene politične skupine ter drugih zelenih in levih strank.

Grega Repovž

17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Še ograj, še vojakov, še policistov

V Mladini smo oktobra 2015, ko je Cerarjeva vlada začela v varovanje meje vključevati vojsko, ograje pa še ni bilo, zapisali: »Če bo tudi Slovenija postavila ograjo, bodo begunci iskali naslednji najboljši prehod. In kaj bomo potem, ko bodo vseeno prehajali mejo? Bomo nanje streljali?« Zdaj smo v tem položaju. Kljub veljavni zakonodaji in podpisanim mednarodnim konvencijam slovenska vlada ne izvaja azilne politike, temveč begunce zavrača, jim preprečuje, da bi zaprosili za azil, temelj njenega ravnanja pa je javnosti prikrito navodilo. Na meji imamo panelno ograjo in rezilno žico, tam patruljirajo policisti in vojaki. A begunci so vse bolj prisotni, lahko jih srečamo kjerkoli. Če smo prej vedeli, kje so, če so bili prej obravnavani v zakonitih postopkih, zdaj ni več tako. Večina v Slovenijo pride ilegalno, zgodilo se je točno to, na kar smo opozarjali in bili deležni očitkov, da ne razumemo razsežnosti dogajanja.

Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

Pred skoraj točno letom dni, 25. maja 2018, je tedanji generalni direktor policije Simon Velički izdal navodila o ravnanju z migranti, prosilci za azil. Celotnega besedila teh navodil javnost še vedno ne pozna. A bila so poslana vsem policijskim upravam, namenjena pa predvsem obmejnim policijskim postajam. Podatki kažejo, da odtlej le še manjšini »ilegalnih prebežnikov« uspe zaprositi za azil, čeprav so to pred tem praviloma storili vsi. Število ilegalnih prehodov meje pa je od maja lani očitno v porastu. Kako je to mogoče? Kaj se je zgodilo? Kaj piše v policijskih navodilih? Dejstvo je, da se je od njihove uveljavitve vse postavilo na glavo. In od takrat po slovenskih obmejnih vaseh tava vse več beguncev. Povezava med navodili države in ilegalnimi prehodi meje je jasna in nedvoumna.

Čigave roke so to?

Na nekaterih mestih po Ljubljani, na Gosposvetski, Šubičevi, Dunajski, tudi drugje, se je pojavil plakat, podoba golega ženskega telesa, po katerem grabi šest rok temne barve. Roke so pravzaprav na pol temne, slabo pobarvane, na njih so veliki prstani, ure, zapestnice, okrasje. Ne zdi se, da bi se ženska na fotografiji upirala. Plakat je brez pojasnila. Na njem je zapisano zgolj »#hatebetter«, sovraži bolje, sovraži drugače.

Smetiščni kresovi

Požari v objektih za ravnanje z odpadki so v zadnjih dveh letih v Sloveniji postali stalnica. Nazadnje je prejšnji teden zagorelo v skladišču odpadkov družbe Publicus v Suhadolah pri Komendi. Zagorelo je okoli 2000 ton tako imenovane lahke frakcije odpadkov, ki jih je Publicus začasno skladiščil in ki čakajo na odvoz na sežig v tujino. Kot so po požaru ugotovili inšpektorji, podjetje za več kot petkrat presega količino odpadkov, ki jo glede na okoljevarstveno dovoljenje lahko skladiščijo na območju. Prav preprečevanje pretiranega kopičenja odpadkov je eden ključnih ukrepov za varstvo pred požarom.

»Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?«

Maribor bo poleg Ljubljane drugo mesto v Sloveniji, ki bo dobilo svojo parado ponosa. V štajerski prestolnici jo bodo prvič organizirali 29. junija (prej bo potekal spremljevalni program), poleg skupine prostovoljcev programa Maribor skozi rožnata očala pa parado soorganizirata tudi Mladinski kulturni center Maribor in romunska organizacija Go Free v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom.

Kaaaj?! Alan Ford v Narodni galeriji?!?

Če bi kdo še pred desetimi leti napovedal, da se bo strip znašel na svetih stenah Narodne galerije, bi mu rekel, da sanja. Da je pomešal fikcijo in resničnost. Da je strip kulturni bastard, ki ga ne bodo nikoli sprejeli med elitno kulturo. Pa vendar ... Strip je v zadnjem obdobju vztrajno pripravljal, vrtal in mehčal teren za svoj dolgi pohod skozi institucije. Počasi, a zanesljivo je pronical v vse družbene pore, se infiltriral v medije, knjižnice, šole in muzeje, okupiral je Moderno galerijo, zasedel Cankarjev dom in penetriral v državni zbor. Nazadnje pa je zlomil odpor še zadnje nedostopne dame, Narodne galerije, ki je dahnila »da« in pripustila nekdaj osovraženega vsiljivca v svoje sobane.

Lažni prodajalci sreče

Po zlatem hodniku palače, obloženem z bogato rdečo preprogo, je proti kameram stopal dostojanstveni par z dojenčkom. Ta fantek, sin princa Harryja in njegove žene vojvodinje Meghan, je najlepši, najbolj priljubljen na svetu, vsi mu želimo vse najlepše, smo na cesti od Britancev izvedeli v izsekih, zmontiranih med sprehodom družine do bliskavic. »Otroci se v svojo usodo rojevajo vsak dan,« pa je bil komentar, ki je medijsko prezentacijo kraljevega dojenčka spretno povezal z naslednjim, kontrastnim prispevkom v nedeljski oddaji Zrcalo tedna. In smo se preselili v Pakistan, del Commonwealtha, kjer smo spoznali deklico Mukadas Ašraf. Usoda jo je popeljala v dogovorjeni zakon s Kitajcem, kar je pogosta praksa za premagovanje revščine v tej revni deželi, in komaj je ubežala nasilnemu možu.